Pragmatiki zapuščajo Milana Kučana, največjega pragmatika v slovenski zgodovini

28
Kučana zapušča generacija ljudi, ki jim kariera pomeni več kot njegova ideologija. Antijanšizem in sploh ideološka demonizacija druge strani niso več vezivo, ki bi združevalo! In v tem je Kučanov »poraz«, v tem pogledu je pragmatični preskok pragmatikov lahko celo pozitiven premik.

Ob najavljenem oblikovanju koalicije z Janezom Janšo se zdi, da se zgodovina ponavlja kot farsa. »Vendar ne v krogu, ampak kot spirala«, nam je že prvem letniku na »filo faksu« modro razložil prof. dr. Božidar Debenjak. Sicer ista matrica se zaradi časovnega zamika nikoli ne ponovi na enak način. Pa pustimo razlikovanje o krogu in spirali. Tudi bolj kot na farso se tokratni preskok kaže kot ironija. Pragmatiki zapuščajo barko Milana Kučana, največjega pragmatika v slovenski zgodovini. Kot že rečeno, je bilo od pragmatikov pravzaprav lahko kaj drugega pričakovati?!

Kučanov pragmatizem pravzaprav seže prav na začetek njegove kariere. Je še kateri politik naredil toliko obratov in pri tem spretno brisal sledi svojih dejanj? Še kot mladinec se je pridružil pogromu nad Kocbekom, na grobu pa mu je pel hvalnice. Kot Popitov varovanec je kritiziral Kavčiča, kasneje pa se obrnil proti svojemu mecenu. Ime njegove struje »pragmatiki« pa se je oprijel po letu 1986, ko je prevzel Partijo in se v frakcijskem boju postavil na sredino. Spretno je lovil modus vivendi med Popitovimi in Rusovimi (dr. Vojan Rus) »dogmatiki«, ki niso odstopili od Kardeljevega koncepta nestrankarskega, delegatskega, samoupravnega socializma, in med mladimi social liberalci pod taktirko dr. Milana Balažica. Imenovani se je resnici na ljubo še v prejšnjem sistemu odločno postavil na stran strankarskega političnega pluralizma in zasebne tržne ekonomije. S svojim pragmatičnim balansiranjem med obema poloma je Kučan izšel kot zmagovalec[1].

Res je inteligentni strateg vedno potegnil prave poteze. Vedno se je znal v pravem trenutku prilagoditi času.

V Beogradu skočil v zadnji vagon, danes pa se kaže, da je sedel v lokomotivi

Čeprav sem ga poimenoval za »botra pragmatizma«, ne mislim, da je človek brez osebnih prepričanj, kot pravi sam, brez svoje »intimne opcije«. To se je pokazalo ravno iz prehoda v drug družbenopolitični sistem. Prav do zadnjega je okleval, ali bi zapustil beograjski partijski kongres. Skočil je v zadnji vagon, danes pa se kaže, kot da je sedel v lokomotivi. Čeprav odcepitev od Jugoslavije ni bila nikoli njegova intimna opcija, se je na koncu priklopil na te neustavljive procese in je danes prikazan kot vodilni osamosvojitelj.

V tranziciji pa ni imel samo vloge balanserja med frakcijami, ampak je svojo avtoriteto postal njen ključni usmerjevalec. Čeprav je bil brez formalnih funkcij, mu je prijateljski krog urednikov dominantnih medijev omogočil vzvode za vplivanje. Z njihovo pomočjo je vedno pravočasno instaliral nove obraze. Poskrbel je, da se potomcem bivših struktur ni nič zgodilo. Celo veliko več mu je uspelo, saj se jim je zelo dobro godilo.

Kdo bi mu verjel, da ni imel nič pri medijskem preboju Marjana Šarca, povprečno uspešnega župana v povprečno veliki občini. To da bo slednji, po sili razmer, žezlo vladarja predal osovraženemu vodji opozicije je, kot je komentiral državljan K (Vili Kovačič), največji poraz ključne avtoritete tranzicijske levice. Namreč, scenarij, kot se kaže zadnje dni, da bi Šarec dominiral najmanj dva mandata – po vzgledu svojega vzornika Drnovška – se je po dveh letih razrušil.

Kučana zapušča generacija ljudi, ki jim kariera pomeni več kot njegova ideologija

Da se je Kučanovemu izbrancu tako presenetljivo hitro zalomilo, sta vsaj dva ključna predhodna momenta. Koalicijski partnerji in tudi ljudje iz Šarčeve ekipe le niso vsi direktni potomci partijskih in SDV-ejevskih struktur. Zaradi generacijskih premikov pripadnost klanu  ni bilo več tisto primarno vezivo, ki zavezuje vse člene koalicije. To je generacija ljudi, ki jim kariera pomeni bolj kot neka ideologija. Skratka, so pragmatiki v polnem pomenu besede. Uporabna vrednost in trenutne koristi so bile vedno vodilo njihovega »programa«.

Drugi moment pa je povezan z županom prestolnice.

Veliki strateg, boter Milan Kučan, zgublja avreolo nesporne avtoritete, ker vztrajno ohranja zavezništvo z Jankovićem. Kučanove vezi z njim pa so očitno globlje, saj v preteklosti ni pomišljal, ko je zaradi Jankovića obrnil hrbet mnogim svojim sopotnikom. Tako se je zameril »svojim«, posebno mlajšim. Ti danes upravičeno bentijo, da bomo zaradi lojalnosti do botrovega prijatelja pili umazano vodo. Da jim je dovolj, so mu izrekli raziskovalni novinarji na RTV, ki s pomočjo raziskovalcev portala Pod Črto odkrito obelodanjali njegove rabote, …

Antijanšizem ni več vezivo, ki bi združevalo

To ravno razgaljajo 30-letnice, ki jih bomo letos še veliko obeležili. V Demosu je »prisega zavezništvu« padla že po dveh letih. Kot je v intervjuju z Igorjem Goršetom povedal prvi premier Alojz Peterle, so ga znotraj koalicije začeli rušiti še preden so razkadil dim iz pušk osamosvojitvene vojne. Če je bil pri dr. Ruplu in dr. Bučarju v ospredju strah pred rekatolizacijo in klerikalizmom, sta Janša in Bavčar v rekonstruiranju Peterletove vlade videla predvsem sebe, saj sta bila zaverovana vase in v svoje uspehe.

Demosova vlada bi morala biti na prizorišču vsaj še dva mandat, da bi dosegli strukturne spremembe. S predajo oblasti pragmatičnemu, navidezno nevtralnemu Drnovšku, je pomladna opcija skrenila s svoje poti. Omogočili so restavracijo starih struktur in njihovih potomcev. Politično kadrovanje in korupcija, ki so jo nosile te strukture, je dosegla razsežnosti, da Slovenija, navkljub gospodarski rasti in boljšim razvojnim možnostim v odnosu do sosednih držav, stagnira, v primerjavi z nekaterimi pa je celo v zaostanku.

Ne glede , kaj si mislimo o enemu od krivcev predčasne demontaže Demosa, možnemu bodočemu prvemu ministru Janezu Janši, sedanji preskoki iz čolna na čoln le kažejo na nek strukturni prelom. »Antijanšizem« in sploh ideološka demonizacija druge strani niso več vezivo, ki bi združevalo! In v tem je Kučanov »poraz«, če se nismo vsi prenaglili. V tem pogledu je pragmatični preskok pragmatikov lahko celo pozitiven premik.

 

[1] Balažic, M. (2012). Slovenski berlinski zid: 1989 : partija, alternativa in boj za oblast. Ljubljana: Študentska založba.

28 KOMENTARJI

  1. Ne le kariera, ampak strokovna življenjska logika ni dopustila strokovnjakom v Šarčevi vladi, da bi počeli neumnosti, ki škodijo slovenski državi in državljanom.

  2. Največji blefer in razdiralec drugorazrednih državljanov, kateremu zvesto sledi tovarišica Ljudmila Novak, katera “veruje” v Boga. V komunistični družbi, če si “naš”, je to vse dovoljeno.

    • Poleg vas, novinarjev. Naj vas spomnim na nasvet znamenitega Slovenca Martina Krpana: ” »Če nisi z Bogom še spravljen, urno skleni, kar imaš …”, predenj se vas loti koronavirus.

    • Prav s šilom si me v kosmato rit zadel, tako, da sem poskočil in ne morem si8 pomagat, da bi ne zapisal, kako sem se počutil takrat, ko je Janez Janša dobil iz aresta v dolini Črnih vranov in je prišel na naše zborovanje za Svobodo na Trg Republike alias Trg Revolucije!

      1.Totalno me je razočaral nadškof ljubljanski, Zore Stanislav, ki je zavrnil prošnjo s povabilom, da
      se nam pridruži v boju za svobodo Slovencev izpod kriminalboljševiškega udbaškega jarma pod
      taktirko Kučana M.-Plavega prezidenta in gospodarja Ospredja, Ozadja in vmesnih prostorov.
      Razumel sem, da Cerkev še ni dobila vseh gozdov in gmajn in Triglavskega parka nazaj in sem
      rekel, da mu tega ne odpustim, Zoretu namreč in dokler bo on vladal, v pušco ne dam enega
      goldinarja več!

      2.Potem je na zborovanju dobila v roke mikrofon Ludamila iz slovenske krščanske stranke in nam
      je vsem, tudi janši začela soliti pamet o tem kako naj bomo z janšo in SDS vred bolj demokratični
      in smo jo izžvižgali. Hudič babji sploh ni pobegnil ,amapak je tam težila do konca zadeve, brez,
      daje trepnila z trepalnico.
      Naprej so sledili še ostali izpadi njene stranke in sem si dejal, da je resično Hudič osebno poplavil
      našo deželo. Ne bom jih našteval, razočarala so me vsa vodilna imena krščanske stranke od
      Orgličarja navzdol in čedalje bolj se mi je jasnilo zakaj je bil Demos jalov, invaliden in kučanski.

      Iz političnega zapornika so ravno krščanski ljudje hoteli delat politika v zaporu in niti po razveljavitvi sdatanske sodbe se niso, ne opravičili, ne pokesali.

      Ni me sram, da sem slovenski Kristjan in tudi zato za temi izprijenimi skorumpiranimi Farizeji pljunem mastno na debelo!

  3. Pragmatičnost v politiki je zelo koristna, še posebej, če se držiš svojih političnih načel. Problem je tranzicija! In največji tranzicijski politik je Janša. Njegova tranzicijska pot – transformacija, preobrazba, od skrajno levega, zagrizenega komunista, preko socialista v skrajno desnega politika je neverjetna in sila oportunistična.
    V zgornjem članku je obilo nakladanja – manjka pa navedba oseb, ki so zapustili Kučana, kot piše v bombastičnem naslovu. Prosim, napišite kdo so te osebe, ki so zapustile Kučana????

    • Magajna se sam mal heca, ti pa vzameš zares.
      Kučana na viden način ni zapustil Nihče in ga še dolgo ne bo, ker se nobenemu ne izide.
      Pregloboko gazijo v gostem in krvavem blatu in ne morejo nog potegniti ven tako, da bodo pocrkali skorumpirani gnoji in loji v njem.
      Vemo pa, da ko Zavrlov Franci zrihta kontraobveščevalne Kučanove nagovore iz Večerovega studia ali pa iz Zagreba, da gre grozno zares in, da je Udba odmastila pištole in bazuke, zapahnila zasilne izhode in pse vohljače in psice popadljive spustila s keten.

  4. To modrovanje ne bo obveljalo. Kljub nekaterim napakam, med katerimi so največje slaba, skoraj čudaška izbira zadnjih nekaj premierov, ostaja veliki ideološki ajatola z enako oblastjo kot njegov iranski kolega! Njegov složni gremij, skriti CK ZK, popolnoma obvladuje vse v tej državi, od administracije preko pravosodja, šolstva in zdravstva, do enormnih količin milijard, ki so odtekle v tujino. To zadnje tudi preprečuje kakršnokoli odpadništvo ali spremembo na volitvah. Menim tudi, da JJ ne bo stopil v past kratkotrajnega vladanja, med katerim bi ga s pomočjo vseh paradržavnih sistemov, popolnoma onemogočili in očrnili pred volilci in s tem njega in njegovo stranko dokončno pokopali. Preostanejo nam le leta, verjetno celo desetletja potrpljenja in zaupanja v božjo previdnost. Čas izleči marsika in tako kot Izraelci bodo morali tudi Slovenci zaradi svojih grehov še dolgo tavati po puščavi!

    • Natanko tega manjka v pisanju mojstra Magajne.
      Možakar ni navine, neumen sploh ne, enostavno je naivno in v strahu, kdo ve, spustil trdo resnico, ki si jo popisal perfektno.
      Če bo Janša tvegal zdajle vladovat za dve leti se sila težko reče – najbrž pa da bo – ampak bo vladal milo in mehko in všečno, da bo nabiral točke za naslednji mandat, če ga ne bodo sesekljali ali pa padli s kakšnega balkona še preden pridejo nove regularne volitve.
      Do takrat Putin Grozni že lahko zasede Črno goro.
      Pol se pa ne bomo več zajebavali in bo Radio Aktual oddajal samo še v Balkanščini !

  5. Če je res, kar piše avtor, so to prvi znaki okrevanja obolele slovenske družbe. Seveda prva lastovka še ne prinese pomladi. Preveč negativnosti se je nakopičilo. Od nekaj deset odtujenih milijard v davčnih oazah, ki se verjetno nikoli ne bodo vrnile do ponovne oživitve metod iz pretekle diktature in bega možganov. Praktično vsi državni sektorji so problematični. Dokaj dobro deluje le zasebno gospodarstvo, kljub razmeroma visokim davkom in še vedno mnogim administrativnim oviram. Reforme so potrebne v vseh sektorjih.

    Vsaka reforma pa zareže v obstoječe pravice in nezaslužene pravice. Zlasti ti zadnji se bodo takoj dvignili na zadnje noge. So zelo glasni in jih je veliko, pravzaprav veliko preveč. Čas reform pomeni tudi čas nemirov. Zato se jih vsi izogibajo. Toda enkrat bo treba začeti. Morda je sedaj čas za prve korake v tej smeri.

    • Veste ko piše nekdanji član Demosa, ki ima vedno na jeziku kako je Janša zrušil Peterleta in razpustil Demos , in je kasneje sam vstopil v SD, je treba biti zelo previden….

    • O, pa se vračajo pokradeni soldi iz davčnih oaz, res pa po kapljicah. Toliko, da se perpetuira njihova dejanska oblast, za videz demokracije pa se formalno vsake toliko dopusti tudi vlada demokratične provinience. Zaenkrat je še vse v njihovih rokah, tako da bo pot do realne demokracije še mukotrpna in dolga. Se pa kažejo prvi znaki okrevanja na poti v normalnost. Ideologija res zgublja na pomenu, a žal hkrati tudi identitetni stebri nekega naroda, kulture, civilizacije.

  6. Fajn bi bilo, ko bi Casnik pisal zakaj so nekateri vidni člani zapustili stranko SDS, še posebej zato, ker vsi, ki so jo zapustili so to storili izrecno zaradi Janeza Janše. Zapustila jo je ”mati” stranke SDS gospa Vera Ban in še (naštejem jih nekaj) . ž. Turk, Crnčec, D. Rupel, Hvalica, P. Damjan, Mate, Zvonko Lah, Peter Debeljak, Zvone Zinrajh, Sonja Ramšak, Bandelj, Pivec, Romana Jordan itd. in verjetno še dosti njih. Vsi zaradi Ivana zvanega janez Janša.

    • pa Lucija Ušaj tudi…po tem kaj zdaj pisari slednja, je škoda da ni odšla že prej….Podobno velja za večino zgoraj navedenih.
      Ja, pa A.Čuša ste pozabili !

    • So jih izdatno nadomestili novi člani in zlasti novi volilci. No, kje pa so se tisti, ki so odšli, uveljavili v novem političnem okolju? Večina je prenehala s politiko.

    • Ti a bi rad zvedu, če nam je za katerim in katero hudo žal?
      Žalovanje ti prepustimo.

      Da bi pa ti popisal sprehajalce iz stranke v stranko na kurčevi Levuhariji, pa Časnik nima dovolj Gigabajtov prostora – in ti jokaš za 10 falirancev iz SDS?
      Bumbar!

      • Gospa Vera Ban je bumbar, Žiga Turk je bumbar, D. Rupel je bumbar, Hvalica je bumbar, Virant je bumbar, Mate je bumbar, Joj koliko bumbarjev in vsi iz SDSovih vrst. Kateri pa so novi bumbarji v vrstah SDSa, ki naj bi prišli?? Ma janša je hujši kot Stalin. Vsak, ki se ne strinja z njim je bumbar. Res ste smešni.

  7. Skoraj 7.000 bralcev tega članka ??
    Se vidi koliko ljudi bi si kaj takega želelo, če bi bilo res…

  8. “V Beogradu skočil v zadnji vagon, danes pa se kaže, da je sedel v lokomotivi” … se tako kaže in LAŽE NAIVNIM SLOVENCEM KI MU NASEDAJO ŽE VES ČAS !!! ! !!!

  9. Ja, Magajna iz Demosa čez čas v SD !Ko ga zagledam v parlamentu, zaslišim neke svetopisemske citate iz njegovih ust, poberem šila in kopita, pa brž k okulistu, pa še k otologu.No, ja,preobrazba pač! Janša pa iz komunista v demokrata, pa tako pohujšanje! ????????????

  10. Kucan gotovo izgublja svoj vpliv v primerjavi s casi ko je bil sef ZK in potem predsednik drzave. Tezko je oceniti, koliko ima se vpliva oz koliko ga se hoce imeti. Cel kup je drugih imen, ki iz ozadij netransparentno drzijo nitke iger pridobivanja moci in denarja, pa iz opozicije niso tako pogosto omenjani ali sploh ne, ali jih sploh redko kdo javno pozna. Kucana desnica danes neredko napada bolj kot simbol, kot pa osebo realne dominantne teze. Podobno kot z leve ali t.i. sredine vse leti na Janso, cetudi ta z zadevo nima nobene povezave. Obsedenost enih kontra Kucanu in drugih kontra Jansi postaja vse bolj neproduktivna. Produktivno je iskati in zamenjati oz procesuirati osebe, ki so konkretno odgovorne za slabo vodenje, nepravilnosti, klientelizem, korupcijo, kriminal, ce zeli Slovenija kam naprej.

      • Šele zdaj sem prebral ANO JUD in njeno knjigo izpred že kar mnogih let in šokiran sem bil o dejstvih kolik vpliv dejansko(koliko je znanega) ima ubogi lobist Franci Zavrl – to človek preprosto ne more verjeti-realni kreator vsega kar se dogaja, s tem, da sega še na področje Zagreba in Balkana.
        Poglejte kako je Ludamila gonila kampanijo proti SDS in JJ preko Večera in za njim vsi ostali mediji – katastrofa -in to sami pavšalizmi nič konkretnega!
        Poglejte kako je Kučan prišel z Večernjim listom na naslovnice vseh slovenistanskih medijev!
        TO JE DEJANSKA MOČ, dragi moji!

  11. Vem, da ste, g.Magajna ta spis napisal v dobri veri pozitivizma.
    ampak
    – napisano je pravljica naivnih pričakovanj, ki nič ne pomeni, ničesar se ne spreminja in je nerealnost,
    ki grdo zoprno zapeljuje
    – polovica članka pa manjka – kratko ga je spisal kolega zgoraj, Sarkazmus Realisticus

    Ogasite se še kaj, recimo čez cca 2 leti, da boste na jasnem o stvari. Brez zamere, dobri človek.

  12. “Namreč, scenarij, kot se kaže zadnje dni, da bi Šarec dominiral najmanj dva mandata – po vzgledu svojega vzornika Drnovška – se je po dveh letih razrušil.”
    =====================

    Od kdaj se torej šteje, ali od takrat ko je bil potrjen za predsednika ali od takrat, ko je bila sestavljena in potrjena vlada? Verjetno to drugo.
    Vlada od 13. septembra 2018 do 27. januarja 2020
    Torej: Po dobrem letu in 4 mesecih.

  13. Riki, dobro, v redu.
    Tudi “zrušil”, v redu.
    Ampak!
    To ni tako. On gre kot nastavljenec, nameščenec režima naprej, kot, da je znmagovalec, kot, da se mu ni nič zgodilo.
    Poznate to foro iz komunističnega socializma do 1991 ali ne poznate.
    On je nastavljen n aoder in on igra.
    Ni šel na Prtugalsko, čeprav bi po dolžnosti in nujnem odgovornem ravnanju moral iti in zdajle Narodu razlagati kaj je dosegel…NE ..on je bil bolančkan in je šel na pogreb odurnega morilca in nato na izklet v Bruselj in se pači in afna in daje izjave, kot, da vse teče, vse je v pogonu in ima vsaj toliko ljudske oblasti kot vodilni SDS…in bo kar vladal naprej, če ne tako, bo pa tako…
    Naivni vsi, ki mislite, da je on zrušen. Ja je za nas, ki razumemo de facto.
    Za režim pa je on 1.vlečni konj za parade, dokler ne najdejo tapravega, da ga utirijo, recimo Čeferina ali podobno…in zadeva , Karavana bo bobnela dalje! Ne se hecat.

Comments are closed.