Komunisti so beograjski odhod s kongresa uprizorili za predvolilne potrebe

21
1361
Beograjski odhod s kongresa so komunisti uprizorili za predvolilne potrebe

V prejšnjem članku sem zapisal, da »predsedniku Pahorju ne moremo zameriti, ker je organiziral sprejem ob obeh letošnjih 30-letnicah: ustanovitve Demosa in sprejemu ustavnih amandmajev 1989, saj se, bolj kot vsi prejšnji predsedniki skupaj, trudi delovati v zadovoljstvo vseh državljanov Slovenije.« Sprejem ustavnih amandmajev s strani prejšnje oblasti je le olajšal legalistični prehod iz enega sistema v drugega. Res pa je tudi, da so s tem usodno »okužili« novo demokracijo z ostanki totalitarizma ter za desetletja zavrli in otežili tranzicijo.

Mislim, da smo vsi prisotni bivši »demosovci«, ki smo se udeležili ponedeljkovega (2. decembra 2019) sprejema v predsedniški palači, dvignili obrvi, ko nas je Predsednik seznanil, da pripravlja tudi sprejem ob »obletnici odhoda slovenskih komunistov s kongresa v Beogradu«.

Vemo namreč, da je bilo to dejanje le čista predvolilna gesta slovenskih komunistov. Predvsem pa je bila to povsem irelevantna za nadaljnji razvoj ter osamosvojitev Slovenije. Predsednik naj rajši še enkrat premisli, če bo vredno narediti uslugo svojim bivšim strankarskim kolegom s promocijo tako grotesknega dogodka, kot je bil tisti v Beogradu.

Za nepoučene naj razložim, da so bile v tistih časih na drugi strani kot Demos in Majniška deklaracija, sicer še zelo močne politične sile (na oblasti!) na čelu s Kučanom, ki pa so se že dobro zavedale, da je zmaga demokracije (tudi v Jugoslaviji) neizbežna in da bi se bilo bolje na to pripravljati (predvsem tudi na prve svobodne volitve, aprila 1990), ne pa slepo vztrajati na preživelih pozicijah, kot so to napako storili njihovi kolegi v Beogradu.

Beograjski odhod so komunisti uprizorili za predvolilne potrebe

Smešno se mi zdi, ko se sedaj vse pogosteje skuša prikazati, da je bil nastop slovenskih komunistov na njihovem (jugoslovanskem) kongresu v Beogradu (ko so teatralično zapustili dvorano) kakšno relevantno (ali celo državotvorno!) dejanje. Ta dogodek je bil tedaj namreč že čista (njihova) predvolilna kampanja (za volitve v Sloveniji)!

Še prav dobro se spominjam, kako smo že decembra 1989 na sestanku Izvršilnega odbora SDZ analizirali politično situacijo in naše volilne obete. Že tedaj je bilo še kako jasno, da bo opozicija v Sloveniji zmagala. Prav dobesedno bali smo se, da bi Zveza komunistov (Slovenije) v Beogradu še kaj pridobila na ugledu in v slovenskem javnem mnenju (vsi mediji so bili še v njenih rokah!), s kakšnimi podobnimi dejanji, kot so se potem s solzami in odhodom iz dvorane v Beogradu tudi dejansko zgodili.

Vedeli so, da  se tista barka (enopartijski sistem) pač že definitivno potaplja in da bo treba začeti z drugačnimi metodami. Osebno pa sem prepričan, da si tedaj niti slučajno (še) niso želeli zapustiti Jugoslavije, s katero jih je vezalo toliko lepih spominov na lagodno politikantstvo in na bratske pojedine.

21 KOMENTARJI

  1. Še danes se spomnim tistega dne, ko so “odhajali” s kongresa.
    Najbolje je komentiral to dejanje zvečer E. Hladnik Milharčič. ki je dejal(po spominu):” če ne bi partija danes odšla s kongresa, bi se ne smela vrniti v Slovenijo, saj bi odšla iz Beograda direktno na smetišče zgodovine”.
    Kako so z odhodom mislili resno je zapisano v solzah Sonje Lokar!!!!

    Partija je imela dobre analitike in je naredila to kar ji je prinašalo nadaljnjo oblast, ki je bila nazaj utrjena dokončno s Puckom in njegovim dejanjem!

    Naslednja demokratična vlada se kuje v tujini, kamor odhajajo mladi izobraženci trumoma. Kdo to bo ne vemo, kakor tudi ne kdaj. Vemo pa, da bo takrat, ko bo Slovenija po razvitosti približno tam kot Srbija.

    Tako kaže – na žalost!

  2. Vsako dejanje se da iz časovne distance in iztrgano iz zgodovinskega trenutka prikazati tako ali drugače. Vendar je ponavadi resnica zelo preprosta. Naprimer: TIGR bi danes, zaradi načina in oblike delovanja označen za skrajno teroristično organizacijo s strani vseh demokratičnih vlad. Tako je bila označena tudi IRA in mnoga druga gibanja. Ali pa križarski pohodi niso bili osvajanje Kristusovega groba, bili so navadni roparski pohodi. Ko je bil grob zavzet, so šli križarji ropat dalje po Vzhodu. Ali pa danes domobranci trdijo in dokazujejo, da niso prisegli Hitlerju zvestobo do groba, kar so tudi storili. Bili so zvesti do groba in še dalje.
    Resnica pa je: TIGR se je v teroristični državi lahko boril samo s terorizmom, IRA se je borila v bistvu zato, da S. Irska pripade k matični državi, kar se bo prej ali slej zgodilo, resnica križarskih pohodov je bila, da so revni vitezi hoteli priti do bogastva in se je večini kratko malo jebalo za Kristusov grob. Resnica je , da so domobranci prisegli Hitlerju. Obstaja veliko dokumentov in fotografij, ki to jasno, nedvomno dokazujejo.
    Resnica o odhodu slovenskih komunistov je dokaj preprosta. Slovenski komunisti tako kot mnogi drugi Slovenci, so že zdavnaj ugotovili, da s Miloševičevo kliko ne bo mogoče sobivati, še posebej po referendumu, ki je izrazil jasno voljo večine Slovencev. Ni ga politika na celem planetu, ki bi deloval proti tako jasni volji svojih sonarodnjakov. Če bi izid referenduma bil drugačen, recimo 60% za, ostali proti, bi slovenski komunisti zagotovo ostali v BGD. Ni potrebno biti veliki politični analitik, da to ugotoviš. Tudi zgornji komentator je zapisal nekaj zelo relevantnega … citiram … Najbolje je komentiral to dejanje zvečer E. Hladnik Milharčič. ki je dejal(po spominu):” če ne bi partija danes odšla s kongresa, bi se ne smela vrniti v Slovenijo, saj bi odšla iz Beograda direktno na smetišče zgodovine”. ….
    Iz tega sledi, da je jasno, da so komunisti odšli zaradi politične situacije in ne v neke propagandne namene, kot to skuša prikazati avtor te propagandne kolumne g. Anton Tomažič. Je pa tudi jasno, da je ta delegacija slovenskih komunistov s tem dejanjem v prvi vrsti močno ogrozila samo sebe. Niso bili prepričani, da bodo prišli iz Srbije. Obstajala je velika možnost, da bi jih zaprli in na kakšnem vojaškem sodišču obtožili vele izdaje. Še v Sloveniji dokaj na varnem, so bili vsi politiki v strahu. Recimo Vitomir Gros je javno pozival, da se nastajajoči slovenski politični vrh umakne (zbeži) v tujino od koder bo lahko vodil upor v Sloveniji. Takrat je bila situacija v YU zelo nejasna in negotova. Odhod iz kongresa je bilo zelo hrabro dejanje.
    To je enostavna resnica. In tudi to enostavno resnico, kot mnoge druge, hočejo desničarji, domobranci in kler spremeniti.

    • Odhod s kongresa da je bilo zelo hrabro dejanje, herojsko dejanje? Potem ni čudno, da je imela Juga 1322 narodnih herojev, od tega 169 slovenskih, zaradi umika (odhoda, po Đilasu: bežanja). Strinjam se z vami, da so komunisti odšli zaradi politične situacije. Ampak izključno v propagandne namene, kar je prepričljivo dokazal g. Tomažič.
      In še o vaši doslednosti: zakaj zamolčite paktiranje komunistov s Hitlerjem? Ne samo v obdobju 1938 -1941, ampak (jugoslovanskih) ves čas 2. svetovne vojne, kar je zgodovinsko dokazano, podprto z dokumenti in izjavami samih akterjev kolaboracije (Popović, Dedijer, Velebit).

      • To da je imela Jugoslavija 1322 narodnih herojev, ni nič čudnega. Verjetno je res, da jih je kakšna 1/4 dobila v propagandne namene. G. Tomažič ni nič dokazal. Vse kar je napisal je iztrgano iz zgodovinskega konteksta in takratnega dogajanja. Lahko je biti pameten danes. Vedno je tako, da so po bitki vsi generali. Ali je Tomažič realno opisal situacijo, ki je pripeljala do odhoda? Je omenil referendum? Je kje omenil ostro nestrinjanje Kučana s Miloševičem? Je kje omenil strah, ki je takrat bil prisoten v Sloveniji? Nič od tega. Kaj je torej dokazal?
        Kar se tiče paktiranja komunistov, preberi to.
        Črno-beli po meri Varšave in Rige / avtor: Jože Pirjevec
        Na pobudo osemnajstih poljskih in enega letonskega poslanca je Evropski parlament 19. septembra letos ob osemdesetletnici izbruha druge svetovne vojne sprejel resolucijo, ki zastavlja vprašanje, ali smo državljani EU dolžni razumeti zgodovino tako, kakor jo interpretirajo v Varšavi in Rigi. Resolucija je bila odobrena s 535 glasovi. Proti je glasovalo le 66 poslancev, vzdržalo pa se jih je 52.
        Gre za ŠKANDALOZEN TEKST, ki povsem ignorira resnične razloge za izbruh druge svetovne vojne in skuša prikazati razvoj dogodkov na črno-bel način, pri čemer naj bi bili krivi za to, kar se je zgodilo, izključno Stalinova Sovjetska zveza in Hitlerjeva Nemčija (kar pa ni res!). Dogodek, ki naj bi sprožil drugo svetovno vojno, naj bi bil namreč Pakt o nenapadanju, ki sta ga avgusta 1939 podpisala nacistični zunanji minister Joachim von Ribbentrop in njegov sovjetski kolega Vjačeslav Molotov.
        Je res tako? Poskušajmo prikazati bolj razčlenjeno sliko mednarodnih razmer v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Adolf Hitler je prišel leta 1933 v Nemčiji na oblast s programom, ki ga je začrtal sedem let prej v svoji znameniti knjigi Mein Kampf. V njej je jasno napovedal, da namerava obnoviti veličino nemškega naroda, poraženega v prvi svetovni vojni, z obnovitvijo »rajha«, tretjega po vrsti, ki naj bi trajal tisoč let, in z agresivno zunanjo politiko, katere cilj je bila v prvi Rusija. Zapisal je namreč, da si morajo Nemci, če hočejo postati svetovna sila, zagotoviti življenjski prostor na vzhodu vse do Uralov.
        Da ne gre samo za propagandistični slogan, je v letih po uveljavitvi svojega režima dokazal z vrsto potez, ki se jim evropske demokracije, Francija in Velika Britanija v prvi vrsti, niso znale postaviti po robu. Pomislimo samo na Anschluss Avstrije marca 1938, predvsem pa na razkosanje Češkoslovaške oktobra istega leta. To se je zgodilo po podpisu münchenskega dogovora 30. septembra 1938, ki sta mu botrovala poleg Benita Mussolinija tudi britanski premier Neville Chaberlain in francoski premier Eduard Deladier.
        Po tem diplomatskem uspehu je Hitler najprej zasedel in priključil k tretjemu rajhu Sudete, potem pa sredi marca 1939 še razkosal preostalo Češkoslovaško. Pri delitvi plena sta sodelovali tudi Poljska in Madžarska.
        Jasno je bilo, da se ne bo ustavil, temveč da bo skušal udejanjiti svoj program, napovedan v Mein Kampfu, najprej z napadom na Poljsko, nato pa še na Sovjetsko zvezo.
        Tisti evropski politiki, ki so mislili trezno, so razumeli, da ga bo mogoče obrzdati samo, če bo prišlo do protinacističnega zavezništva med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo.
        Med njimi je bil tudi jugoslovanski regent knez Pavel, ki je napel vse sile, da bi prepriča] svoje angleške in francoske prijatelje, naj se odločijo za ta korak. V istem smislu je delal tudi moskovski zunanji minister in kasneje podminister Maksim Maksimovič Litvinov, toda brez uspeha.
        Zahodnjaki so pošiljali v Moskvo na pogovore delegacije, ki niso imele nobenih resničnih pooblastil in so samo prepričale Stalina, da od njih nima kaj pričakovati. Stalin na vojno ni bil pripravljen. Zavedal se je, da je Rdeča armada zaradi čistk, ki so jo zajele v zadnjih letih, močno okrnjena in da mora zaradi tega pridobiti na času. Sprejel je torej Hitlerjevo ponudbo o nenapadalnem paktu in si s tem pridobil skoraj dve leti časa za obnovo svojih oboroženih sil.
        Še na predvečer 22. junija 1941, ko je Hitler končno sprožil svoj plan Barbarossa in po Napoleonovem zgledu vdrl v ruske planjave, ni mogel verjeti, da bo žrtev nacistične agresije. Nanjo je reagiral z živčnim zlomom, od katerega pa si je kmalu opomogel. Obrambno vojno je nato vodil z železno voljo, ki ni bila brez veličine, tudi zaradi tega, ker je ruski narod odgovoril na Hitlerjeve imperialne pohlepe s pripravljenostjo na boj in trpljenje, edinstveno v zgodovini.

        Čeprav se zavedam vseh zavrženosti in grozodejstev stalinističnega režima, ne morem zaradi tega sprejeti enačenja komunističnega in naci-fašističnega totalitarizma, kakor nam ga ponujajo evropski poslanci z lahkomiselno politiko, ki teži k netenju sovraštva do Rusije. Mislim, da gre za patološko nasprotovanje Rusom s strani Poljakov in baltskih narodov, pogojeno bolj od čustev kot od treznega razmisleka tudi o hibah lastne zgodovinske preteklosti. Dejstvo, da jim ostala EU poslušno in topoglavo sledi, mi narekuje vprašanje, ali ima ta združba sploh kakšno bodočnost.
        Primorski dnevnik 03.10.2019″
        DOL Z TISTIM DELOM EU, KI (IN)DIREKTNO SPREMINJA RESNICO O RAZLOGIH ZA 2. SV, O ZLOČINSKEMU NACIZMU IN FAŠIZMU TER, KI JU ZLOČINSKO ENAČI CELO S KOMUNIZMOM IPD.!

        • Neverjetno dolg pamflet. Morda zato da bi zakril manjkajočo polovico stavka “najprej z napadom na Poljsko”, ki mu je sledil napad Sovjetske zveze na Poljsko!, potem pa da ne navajam naprej. Vse to se je zgodilo krepko pred nadaljevanjem stavka z “nato pa še Sovjetsko zvezo”. Več kot dve leti zgodovine izpuščene.
          Vrzite ta pamflet v stranišče. Ni vreden črnih pikic na monitorju.

        • Seveda, za novce ali druge blagodati se je treba potruditi, čeprav z dolgim in dolgoveznim nakladanjem. Ja, Jože Pirjevec in Primorski dnevnik sta pa res zelo verodostojna zgodovinska vira.

        • Spoštovani Zivo, zaman besedičiš – komunizem je kvečjemu enak ali še slabši od fašizma in nacizma. Ta ideologija, ki temelji na smrtnem strahu in masovnem pobijanju (Marx, Lenin) ne bo nikoli prinesla svobode, demokracije in spoštovanja med ljudmi – samo tiranija in nove oblike zatiranja jih čaka.
          Komunizem in s tem tudi Titov režim, je le še ena od civilizacijskih sramot dvajsetega stoletja in nič drugega. A sedemsto morišč in sto tisoč povzročenih žrtev po vsej majhni Sloveniji – da ne omenjamo drugega trpljenja in krivic – ni zadosti za pošteno oceno?

  3. Komunistom in njihovim prebarvanim derivatom je treba priznati eno samo mojstrstvo: kako z vsemi možnimi sredstvi priti na oblast in jo zadržati. Verjetno pa to ni samo rezultat moskovske šole, ampak je ta sposobnost globoko zakoreninjena v njihovi patološki naravi.

    • Kapodistrias, kdo od komunistov je danes na oblasti? Je Šarec Komunist? Morda Erjavec, Bratuškova, Cerar, Židan. Kdoje komunist? Komunisti so samo v vaših ekstremno desnih glavah. Berlinski zid in železna zavesa sta v vaših glavah. Ostali normalni so jih že zdavnaj podrli. Kdo je bil v kakšni moskovski šoli? prej je verjetno, da je nekatere desničarske politike šolala CIA. Derivat katere šole je Janša? Kumrovške mogoče? Ali derivat katere šole je Zver, ki je bil leta 89 aktivni član KPS.? Vi desnosučni ste patološki izkrivjevalci zgodovinske resnice. Za vas je Rupnik heroj,, Rožman pohlevni dušebrižnik, Frakelj mili vojaček. Za vas so Sovjeti vsi komunisti. Za vas niso armada, ki je premagala Hitlerja, oziroma največ pripomogla, da je Hitler vojno izgubil Szalin je za vas Hitlerjev zaveznik, čeprav ga je on (Stalin) v največji meri porazil. Še Hemingway je dejal: “Vsak človek, ki ljubi svobodo je dolžan toliko zahval Rdeči armadi, kolikor jih ne bi mogel izreči v celem svojem življenju.” Včasih se sprašujem, kdo vam je dal mandat, da ste tako smešni?

      • Mimogrede: Hemingway je moral to izreči, saj je bil med špansko državljansko vojno Stalinov agent in zagovornik njegovega režima, tako kot mnogi ameriški intelektualci.

        Stalin je bil Hitlerjev zaveznik ves čas, ko je ta osvajal zahodno Evropo – od jeseni 1939 do poletja 1941. Šele ko je bil sam napaden, je zamenjal karte. In če ne bi med vojno dobival obilne zavezniške pomoči, je vprašanje, ali bi se proti Hitlerju sploh obdržal.

  4. Žal mi je g. Tomažič in pošteni sodržavljani,ampak komunistična barka še kar plove in pluje…

    • Baubau, ja in na tejbarki so sami komunajzarji s Janšo na čelu. Je največji konvertit in tranzicijski politik v Sloveniji. Njegova tranzicija je ”občudovanja” vredna.
      – Najprej je bil trd komunist. Vse njegovo delovanje je bilo usmerjeno v grajenje komunizma, zato se je šolal v Kumrovcu v komunistični šoli.
      – Nato je postal socialist, ko je ”ukradel” Tomšičevo stranko(Social Demokratska Stranka),
      – Nato se je povezal s belo gardo v Argentini in postal domobranec,
      – Na koncu pa se je povezal s klerom v Sloveniji (podaril jim je Blejski otok in mnoge cerkve in gozdove, ki jih je ”nacionalizirala že Marija Terezija).
      – in zdaj se hitro približuje nacional socializmu.
      Ja baubau, komunistična barka še kar plove in pluje…

  5. Od partijske diktature imenovane tudi avantgardna vloga naprednih sil so se komunisti in njihove transmisije, vkljucno z ZSMS, poslovili samo po sili razmer. Strankarske parlamentarne demokracije si nikoli niso zeleli, tudi se ne takrat, ko je na Poljskem ze slavila opozicija.

    Podobno pa tudi od Jugoslavije. Dokaz je nenazadnje to, da danes Slovenijo nacrtno spreminjajo v novo Jugoslavijo. V mestih je ze vec prebivalstva z Balkana kot avtohtono slovenskega. In vsa politika je tiho ob tem.

  6. Odhod s kongresa je pomenil uradni konec Jugoslavije.
    Da bi zmagala demokracija se ni bilo bati preveč. Komunisti so vedeli, da desnica ne zmore prevzema oblasti zares, da jim je važna samo da bi imeli državo, ne pa tudi kakšno državo. Desnica sama se je bala ponovne vzpostavitve totalitarne oblasti, kar pomeni, da se je bala same sebe. To se je potem tudi izkazalo, ko so vse praznine zapolnili isti veljaki. Komunizem je padel, vendar v Sloveniji ni bilo nič novega. In to imamo še danes, 30 let kasneje.
    Dokler bodo na desnici padale besede kot so “avtohtoni Slovenci”, dotlej ne bo iz Slovenije nič. Slovenija nikoli ne bo država na nivoju Italije, Francije, … ampak kvečjemu na nivoju privatnega dvorišča, kjer bodo zdaj eni zdaj drugi veljaki harali in gospodovali voljnim sužnjem.

    • Pa prav avtohtoni Slovenci. Le ti bi lahko izkazovali voljo ohraniti slovenski jezik, slovensko kulturo in tukajsnje tradicije. Nihce drugi. Lahko pravim. Ker je te izkazane volje pac malo. Mnogo premalo. Edini smisel imeti lastno slovensko drzavo je prav v tem. Vse druge univerzalne vrednote lahko uresnicimo v neki poljubni drugi drzavni formi.

      • Običajno govorimo o avtohtonih ljudstvih, na primer o ljudstvih Amazonije, ki so zdaj trenutno popularna. Gre za pol-divjaška plemena. Niti približno nekaj o čemer lahko govorimo o Slovencih. Ali pač? To me precej bega. Pokristjanjenje Slovencev je bilo zelo površno, kot kaže. Smo edini narod na zahodu, ki ni sposoben imeti svojo državo. Če je to res, potem imaš prav in je naš problem res na nivoju Amazonskih plemen v pragozdovih. Naš Triglav imamo res lahko za pačamamo, simbol slovenstva, pa smo tam.
        O tem govoirš, ko omenjaš avtohtone Slovence.

    • Zdravko:
      “Desnica sama se je bala ponovne vzpostavitve totalitarne oblasti, kar pomeni, da se je bala same sebe.”

      Malo čudno sklepanje, da ne rečem čisto izmišljanje. Takratna desnica se je gotovo bala totalitarne oblasti, sama pa je gradila parlamentarno, demokratično oblast, ne pa totalitarne. Za dokaz o tem si lahko ogledaš sliko prve demokratične vlade, ki je bila sposobna v vlado sprejeti tudi ljudi iz tedanje partijske strani.
      Danes se sicer temu lahko smejemo, ker je levica kasneje naredila vse, da bi vladala popolnoma sama – in če bi bili v Demosu “pametni”, bi najprej “počistili” – tako kot še danes dela levica.

      • Takratna desnica je z ustavnimi spremembami obglavila Republiko. Seveda ni gradila totalitarne oblasti, tega nikjer ne pravim. Gradila in izgradila pa je neobstoječo demokracijo. Demokracijo brez vladavine prava, ki zahteva vsaj republiko, če že kralja narod ne more prebavit, ker je preveč trdovraten in uporniški.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite