Lojze Peterle: Ko smo zvedeli, da smo zmagali krščanski demokrati, je začel Demos razpadati

34
Lojze Peterle: Oživitev Demosa ni mogoča, saj mu manjka njegova leva polovica.

Lojze Peterle je zagotovo eno najbolj prepoznavnih imen slovenske politike. Tako kot nekateri drugi, ima veliko zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Tudi potem, ko je po osamosvojitvi zaradi notranjih razprtij razpadel Demos in je padla prva slovenska vlada, ki jo je vodil, je ostal v politiki in opravljal veliko različnih političnih funkcij. Spomnimo se ga kot dolgoletnega predsednika SKD, kot zunanjega ministra, poslanca in dolga leta tudi kot evropskega poslanca, kjer je veljal za enega prepoznavnejših poslancev. Ne le zaradi orglic.

Ko smo zvedeli, da so zmagali krščanski demokrati, je začel Demos razpadati

Povedal je, da je kljub temu, da na zadnjih volitvah ni bil izvoljen za evropskega poslanca, še vedno pripravljen ponuditi svoje znanje in izkušnje za kakšno odgovorno delo. Povpraševanje o njegovih političnih in življenjskih izkušnjah so večje v tujini kot doma:

»Jaz sem pripravljen te svoje izkušnje in znanje deliti. Zanimanja bo več zunaj, ko doma. V tujini izkušene ljudi iščejo, pri nas jih prej izločajo kot ne.«

Ker, kot pravi, enostavno rad dela. »Starši so me naučili pridno delati in spoštovati druge in mi s tem dali najboljšo popotnico za življenje, ki se je držim,« je povedal, ko se je v oddaji spominjal svojega otroštva. Njegovo prvo delo, ki ga je doma opravljal star šest let, je bila paša njihove edine koze.

V pogovoru se je dotaknil dogajanj v Demosu pred in po prvih demokratičnih volitvah. Spomnimo, da so znotraj Demosa največ glasov prejeli ravno njegovi krščanski demokrati. S tem jim je po dogovoru pripadlo tudi mandatarstvo.

»Dr. Jožetu Pučniku sem po volitvah predlagal, naj on vodi vlado. Rekel sem mu, Jože, ti veš več o demokraciji, saj si dolga leta živel v Nemčiji in si ateist.«

Peterle je namreč vedel, da bo slovenska politika lažje sprejela na vrhu vlade ateista, kot nekoga, ki je kristjan. Kot je znano, Pučnik njegove pobude ni sprejel, Peterle pa je vlado vodil v prelomnih dogodkih Slovenije. V nadaljevanju je spregovoril tudi o odnosih med strankami v Demosu in o tem, kateri politični pol so nagovarjali.

Oživitev Demosa ni mogoča, saj mu manjka njegova leva polovica

Zanimivo je tisto, kar je povedal o Ivanu Omanu, ki mu je na dan, ko je bilo znano, da so znotraj Demosa zmagali krščanski demokrati, dejal:

»Takrat ko smo zvedeli, da so zmagali krščanski demokrati, je začel Demos razpadati.« Peterle temu danes pritrjuje, saj je bilo po njegovem za nekatere »prehudo«, da je zmagala SKD. »Hvala Bogu so vsaj eno leto potrpeli.«

Predlog za mojo zamenjavo in še nekaterih drugih je dal Janez Janša, se spominja Peterle in v povezavi s stranko, ki jo vodi Janša dejal, dako Pučniku in Janezu Janši v New Yorku ni uspela vključitev takratne SDSS v rdečo internacionalo, je Janša obrnil zadevo za 180 stopinj in jo popeljal iz levega bloka na desno med člane Evropske ljudske stranke. S tem je bilo po njegovem konec Demosovega širokega političnega modela, ki je pokrival vse tri politične strani.

Spregovoril je tudi o nedokončani tranziciji. Meni, da smo ostali na pol poti. Dobršen del oddaje je govoril tudi o dogajanju okrog brexita oziroma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske zveze, ki je in bo, če se bo zgodil, slab za vse. Po njegovem so bili ljudje zavedeni, ko so se na referendumu odločili za izstop. Spregovoril je tudi o svoji (ne)aktivnosti v stranki NSi, ki jo je tako kot njeno predhodnico SKD soustanavljal. Še vedno pa zdajšnjemu vodstvu stranke občasno pove, kaj si misli o delovanju stranke. Tudi v povezavi z umeščanjem  stranke na sredino. Zadnji del oddaje je spregovoril tudi o svojem boju z rakom, ki ga je premagal in o svojih postih. O njih pravi: »Z manj dobim več.«

34 KOMENTARJI

  1. Peterle ni povedal nič novega, razen da mu je brez dela dolgčas. Pozabi pa je povedati, da je bil v taboru tistih, ki so nasprotovali lustraciji komunističnih kršilcev človekovih pravic. Saj je bil mnenja, da je bila ena revolucija dovolj. Zato pri nas revolucija še kar traja.

    Ni pa pozabil povedati, da je njegovo zamenjavo predlagal tudi Janša. To je Janša sicer kasneje obžaloval. Pač, po bitki je lažje biti general. Je pa razgovor očitno namenjen temu, da antijanševska patologija ne bi zbledela, da ne bi prišlo do ozdravitve te bolezni. Razkol na desni je potreben, da nelustrirani kadri mafijske globoke države (ki se jim ponuja) lahko mirno vladajo naprej.

    • Spoštovani g. Tine,
      tokrat se ne morem strinjati z vami. Danes očitati Peterletu, da ni izvedel lustracije, in to v razmerah, ko so komunisti obvladovali še vse družbene podsisteme, z represivnim aparatom vred (zgubili so le na formalnih volitvah), je, blago rečeno, deplasirano. Koliko pa je imel resničnih, zvestih in trdnih podpornikov, celo iz lastnih vrst, ko so ga dobesedno porinili na to pozicijo v docela nepredvidljivih okoliščinah? Je res imel za sabo ves slovenski narod? Samo dobljene formalne volitve so bile bistveno premalo. Res bi bila nujna revolucija (pa ne tista žametna), oziroma natančneje, kontrarevolucija, saj je tista izvorna, komunistična revolucija še trajala. Bitka na dveh področjih, odcepitev od bivše države in osamosvojitev, in totalni prelom z bivšim režimom bi bila v tistih razmerah misija nemogoče. Drži, da lustracije žal nismo izvedli. Še danes to (ob)čutimo. Še danes dediči (prebarvani komunisti, nazadnje celo v zeleno) bivšega režima obvladujejo vse državne podsisteme. Do sprememb bo prišlo, ko se bo zbudil slovenski narod. Če se sploh kdaj bo? Ne kaže dobro.

      • Saj nisem mislil, da bi Peterle lahko izvedel lustracijo. Dejstvo pa je, da ni bil zanjo. To je bila napaka. Pomladniki so zaradi neizkušenosti in naivnosti naredili mnogo napak. Ta je bila ena izmed teh. Namesto da drugim očita spodrsljaje in povzroča razkole, naj se raje pozabava s svojimi neumnostmi.

        Razgovor se bere tako, kot da se Peterle pri nelustriranih gospodarjih ponuja za službo ali funkcijo, saj je tudi on antijanša. Beda. Ali gre lahko še nižje?

  2. Ko pisari ta tip gošte, ne berem. Ker vem zakaj piše. Sem le preletel in našel dokaz, omembno SDS in g. Janšo.
    Naj bo sram oba, pisca in g. Peterleta.

    • Ja, resnično sramota. Kako si drznejo omeniti dejstvo, da je Ivan Janša uničil DEMOS in želel postati član rdeče internacionale, po zavrnitvi pa se je obrnil po vetru. Fanatiki pa mu še naprej sledijo.

      • Briga vas “če je Janša uničil Demos”, seveda ga ni. Vi ste na Janšo besni ker ni več vašega peskovnika-juge.
        In ker ste pač prepojeni z lažjo.

        • Ne bo povsem držalo. Marsikdo je na Janšo jezen zato, ker nikakor noče priznat poraza pred udbomafijo. Ta ga je v vseh teh letih med Slovenci tako očrnila, da ga vsaj 50% noče niti videt. S tem ko vztraja na čelu SDS in kandidaturi za mandatarja, omogoča udbomafiji lagodno vladanje. V mojih in v očeh marsikoga pa to ni ravno državotvorno obnašanje.

    • Ljubljana:tudi jaz opažam,da ta -in še kateri-avtor ni zavezan začetnim zavezam tega portala…škoda za časnik in za bralce…

      • Gošte v Reporterju čisto simpatično piše o svojih zasavskih knapih in njihovih nostalgičnih zgodbah, ojej pa, ko se spravi na bolj zahtevne politične teme in njihove nosilce. Ne zamudi trenutka, da ne bi, podobno kot Kršinar, očrnil SDS in Janšo. Antijanšizem je pač patogeni pojav, ki je zastrupil slovensko družbeno okolje bolj, kot si mislimo. Kar pa je najhuje, onemogoča trezno analizo slovenske družbene scene.

  3. Trdim, da boste zadevo bolje razumeli, če jo boste gledali s sledečega stališča:

    Kučan in njegovi udbaši so ustanovili in vodili tudi Demos iz ozadja in tudi ospredja, saj je bila velika večina vodilnih Demosovcev partijcev, ki so bili tja poslani. Naloga Demosa je bila samo osamosvojitev. Partija ni sama izvedla osamosvojitve zato, ker ni vedela, če se bo le-ta posrečila. Če se ne bi, bi pred JNA odgovarjali vodilni člani Demosa. Takoj, ko je bila osamosvojitev dosežena, je Kučanova partija Demos razpustila, mnogi vodilni demosovci pa so se brez kančka sramu vrnili v Kučanov klan, iz katerega dejansko nikoli niso izstopili. Mediji so tedaj iz dozdevno kritičnih medijev do nekdanjega režima in njegovih nosilcev tako rekoč čez noč obrnili ploščo. Začeli so demonizirati pomladno opcijo in po postopku medijske diskreditacije-likvidiacije poskrbeli za lustracijo političnega prostora. Drugorazredni državljani so ostali to, kar so bili v partijskem režimu: drugorazredni državljani, dobri samo za plačevanje davkov oziroma za ožemanje.

    Tako komentator Ivan Ivanovič na spletni strani https://nova24tv.si/kolumna/odprto-pismo-gospodu-milanu-kucanu-o-pravljicnem-govoru-predsednika-pahorja/

  4. Demos,ki bi “v širokem modelu” sodeloval z zločinskim komunizmom,ne bi bil več demos. Zato in le zato ni mogel obstati. Demokratični totalitarizem ne more obstajati in konec-pa če si nsi še tako prizadeva za takšno alkimijo.

  5. Še nekaj:t.i.”rdeča internacionala”,ki jo omenja L.Peterle in še nekateri med vami ni teroristično-komunistična banda, temveč dokazano ugledna mednarodna demokratična stranka.
    Žal iz intervjuja in nekaterih mnenj veje predvsem kalimerovska užaljenost in zamera, ker stranka SDS prepriča več volilcev kot NSI.

    • Da, to je tezava, opazna ze pri SKD in zdaj pri N.Si. Nobena stranka nima v zakupu volilcev, niti kristjanov. Vsakega posebej mora prepricati z besedo in dejanji. Vsak dan znova. In tako je prav.

  6. Ja, nekaj jih je bilo le za osamosvojitev, toda premalo osveščenih državljanov , da bi vedeli, kaj je demokracija, ki bi jo morali šele zgraditi v znoju in… tako ni bilo kaj dosti, toda veliko več, kot le osamosvojitev.
    Čeprav si sedaj iz ozadja prizadevajo za obnovo totalitarizma, bo od nas in politične situacije v bližnjem svetu odvisno ali bomo šli po poti napredka in pbstoja ali pa v nič in azijatsko diktaturo.
    Ob tem, da EU visi na nitki, je težko zanesljivo upati, saj imajo tukaj volilci oprane možgane ob vsakih pročilih posebej.

  7. Pestovanje uzaljenosti, ker je Jansa v nekem trenutku 1990 predlagal rosade znotraj vodilnih znotraj demosovskih oblastnikov, tudi ni povsem pravicno. Jansa ni predlagal rezanja Peterleta in SKD, ampak, da bi ta postal predsednik parlamenta, Bavcar, ki ga je imel za bolj operativno sposobnega v izvedbi osamosvojitve, bi postal premier. JJ tudi ni vztrajal pri predlogu. Niti ni rusil Demosove vlade. Rusili so jo drugi. Ce ze zameri, naj Peterle raje zameri tistim.

    • Točno. In kaj je tako groznega če je predlagal! Sicer, če se prav spomnim, je Peterle trikrat “padal” preden je padel. In Janša ni imel sploh nič pri tem.
      Tako da, to sodi v tisto “vsak proti vsem” alias Slovenija.

  8. Odprt javni prostor, dialog z iskrico napredovanja v boljšo komunikacijoin učenje iz izkušenj, je dobro.
    Vsekakor bi morali volilci pogrešati socialdemokratsko stranko, ki manjka. Sedaj je težko obrniti SDS nazaj, še posebej, ker vodijo desnico čudna dejanja in niso zanesljiva. Naj SDS kar prepusti cesti svoje volilce in ree: “Mi pa nismo desnica, mi smo socialdemokrati!
    Ne gre, kdo naj potem odigra to vlogo? Komentatorji po teh spletnihčasopisih, v Družini in sopotnih duhovnih revijah? Potem bo tam manjko,kot se je zgodilo s kulturo, ko so šli njeni demokratični tvorci v politiko Demosa, ker preprosto drugih ni bilo in še teh je bilo premalo. Nihče skoraj ni hotev v policijo, službo državne varnosti, vsi bi bili kar diplomati, šolniki, na kult. ministrstvu…
    Spominjam se tedanjih težav predsednika vlade.
    Saj je mladih kadrov dovolj, toda ti odhajajo sproti ven, se ne izobražujejo v temh poklich, ker jih levcaška vlada preseje in odvrže…
    Tudi “biti zraven”, kot je počela katera od desnih strank, jeo je samo potisnilo v odvisnost od korita in jo spreminjalo vse bolj v svoje nasprotje služnostnih poslov glavnega tovarnarja…

    To ne gre več in je generator očitkov. Seveda, se lahko pusti naj dela, kar hoče, toda tako desnice ni več oz. ostaja desnica tisti, ki mora to narediti, ker ni drugega. Kdo bi se odrekel volilcev, ki jih je izvorna opcija političnih voditeljev zapustila in se gre neko podrejemo vsebino za osebne položajčke in kakšno službico sorodnikov, mogoče posel pri strani korita.

    • Vidim, da se je urednik dokončno odločil za smer anti-janša in anti-sds. Škoda za Časnik, ob katerem smo se drugače misleči lahko vsaj malce oddahnili in svoje prepričanje in nazorsko usmerjenost našli v mnogih odličnih prispevkih.
      Očitno je želja po podpori t.i. “žlahtne desnice” (beri: kooperativne ter impotentne) postala glavni motiv revije.
      Torej za domovino s Strgarjem&Tomažičem&Goštetom naprej!

      Vse dobro vam želim.

  9. Dvigam klobuk pred Lojzetom. V analitičnem delu nimam pripomb, v izvedbenem razmišljam drugače.
    Ampak 30 let sem že prepričan, da lustracija (in v tem Lojzeta podpiram) ne bi ničesar spremenila oz. kvečjemu na slabše.
    Zato se mi zdi vsako objokovanje nelustriranja zgubljanje časa in zapravljanje energije ter ustvarjanje novega problema. Tu smo zato, da bi problem (komunizacijo in stalinizem) odpravljali. Tudi, če kdo misli, da bi lustriranje pred 25 leti pomagalo – ta vlak je odpeljal: nekatere kandidate na Žale, večino po vseh strankah in nevladnih gibanjih.
    In če dodam svojo izkušnjo, za nekatere paradoksalno: najmanj stalinistov ima med vsemi parlamentarnimi strankami Levica.

    • Eno zelo žleht vprašanje: “Bi bili lustrirani, gospod Lipe?”

      Če ne lustracijo, bi pa morali vsaj uvesti pravno državo ali celo vladavino prava. Ampak z gospodom Maslešo kot poveljnikom pravnega sistema bi bilo to nemogoče. Neka lustracija bi vendarle morala biti.

    • Levica?, ha, ha, ta je prav to in vsajen podmladek le še čaka, da bodo rekli, dozorel je, da ga skozi medije potisnemo kot nov obraz, da zmaga na volitvah ali takoj za SDS in bo eden od njih predsednik vlade. Vse je pustna maškerada, toda celoletna, edino za pusta ne izstopajo, ha, ha!
      Je pa gotovo, da je bila možna lustracija le, ko je Slovenija bila mednarodno priznana in potem je bilo zam,ujeno. Toda ta bi bila bolj kot svarilo, da “ne obnašajte se več kot prej, ker boš sicer lustriran. Ko pa ni imela desnica več vlade, je bilo z lustracijo konec tako ali tako. Oni so samo počakali, da je šla nevarnost romunskega scenarija mimo in mimo morebitno lustriranje s pomočjo zahodnih demokracij. Slednjega so se bolj bali. Ko pa so videli, da so desni demokrati tam liberalci in da so socialdemokrati sprejeli komuniste v svoje vrste v eu parlamentu, je bilo demokratizacije v Sloveniji dokončno konec in začel se je lov na osamosvojitelje- lustracija osamosvojiteljev in to se nadaljuje tudi zato, ker se ti skrivajo pod mizo in ne nastopijo kot nosilci demokratizacije, razen ene stranke in pol, ampak “so zraven” oblasti, da jim ne pošljejo domov še tistih uslužbencev po ministrstvih, ki nosijo gospodom kovčke- postreščke.

  10. Verjamem, da mora imeti vsak članek, še zlasti refleksije, v sebi neko provokacijo, da pritegne in da bralci ne zaspimo v dolgčasu. Toda to, kar se počne z Janšo, zlasti iz peres podtaknjencev in izdajalcev, ki smo jim nekoč zaupali, pa so se spremenili v prave hudiče, ni več provokacija, ampak vzorec. Skratka, bistvo teh člankov ni razsvetlitev, temveč strateško bojevanje, za njim je načrt. Reporterjevi publicisti (zaposleni in honorarni) so se iz demokratov preobrazili v antijanševske vojščake. Inteligentno bitje, ki bi padlo v Slovenijo iz vesolja, ne bi moglo razumeti, kaj se tukaj dogaja. Ves medijski mainstream je v vojni proti opoziciji, ki ima v parlamentu 25 poslancev (od 90). Kako v takšnem, politično in zlasti duhovno povsem skrivenčenemu okolju razčiščevati stvari?

    Moj predlog je, da tudi SDS spremeni strategijo in posledično taktiko. Mislim, da je po treh desetletjih
    postalo očitno, da je takšen način boja jalov. Ne zato, ker bi se v SDS motili, ampak ker bi morali končno vzeti v ozir možnost izdajalcev, ki so z nataknjenimi demokratičnimi maskami podtanjeni v demokratični proces. Že kdaj sem jaz, navaden volivec, opozarjal recimo na Brščiča in Lucijo Šikovec Ušaj ter mnoge druge, ki so se potem zares izkazali kot pravi buldožerji rušenja enotnosti. Da tega ne vidijo profesionalni politiki, je najmanj čudno, če ne …? SDS bi se absolutno morala ponovno radikalizirati. To pomeni v prvi vrsti prenehati se ukvarjati z raznimi dnevnimi ‘drekadami’ in iskanji dlak v jajcih, saj se s časom, zaradi enoličnosti, vse skupaj spremeni v uspavanko, ki odvrača zehajoče ljudi. Vse sile bi bilo potrebno ponovno vpeti v revizijo slovenske polpretekle zgodovine, ki bi z račiščenjem prinesla normalizacijo življenja. Obuditi bi ponovno morala tudi “prihvatizacijo”, čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za zastarelo temo. Prav ponovno odprtje teh “zaprtih poglavij” bi pokazalo na aktualne korupcijske tokove in mreže, ki zanesljivo izhajajo iz tistega časa. Bolezen Slovenije je nedvomno korupcija. Če nisi “naš” nimaš nobenih šans.

    • Uf, danes sem pa zelo žleht, gospod Lucijan. Tako žleht, da mi ne boste odpustili tole opombo:

      Vaše besede: “… SDS spremeni strategijo in posledično taktiko. Mislim, da je po treh desetletjih
      postalo očitno, da je takšen način boja jalov. Ne zato, ker bi se v SDS motili …” kažejo, da bi tudi vi odstavili tridesetletnega vodjo SDSa. 😉

    • Luci tokrat pa nisi prav osvetlil. sedaj so že strokovnjaki postavili stvari na svoje mesto vsakič sproti. Za SDS pa je sicer dolžnost se spomniti junakov in žrtev revolucije ob določenih prilikah, toda politika se mora ukvarjati prevenstveno z odprtimi vprašanji, ki ljudi pritiskajo k tlom in po drugi strani tistimi, ki jih dvigajo in zlasti tistimi, ki so rešitev!

      • Pokopati jih je treba, ne se spomniti ob določenih prilikah. Brez tega ne obstajajo nobena odprta vprašanja. Vsa vprašanja so zaprta. Nobena rešitev ni potrebna.

      • Kot navadnemu človeku mi politično zakulisje ni znano, a določene stvari prepoznam preko zunanjih znakov. Prevečkrat se je že ponovil vzorec izdajalca na demokratični strani, da bi si lahko še naprej privoščili luksuz tega ne opaziti. Sam sem po malem že utrujen od tega, da se vsi delamo kot da ni pomembno. Več kot očitno je, da udba še obstaja in ima za vsako novo situacijo pripravljene ljudi. Ti nenadoma z vsem potrebnih medijskim hrupom vstopijo v demokratični proces. Ponavadi so v svoji govorici celo bolj udarni kot Sdsejevci. V kritičnem trenutku, ko bi bili najbolj potrebni za podporo, pa se na ogaben, izdajalski način in ob polni podpori medijev obrnejo proti SDS in Janši, ki sta edina realna nasprotnika “kontinuitete”. Poglejmo samo primere v zadnjem letu: Dom, NSi, Jelinčič … in še cel kup manjših igralcev. Prepričan sem, da je ukvarjanje prav z vsemi zakonskimi predlogi vlade jalovo in izgubljanje prepotrebne energije. SDS bi se morala osredotočiti na glavne stvari, med katerimi bi na prvem mestu morala biti revizija zgodovine. Z najnovejšo Možinovo knjigo bo to šlo še lažje. Sam zelo pozitivno ocenjujem delo Janše, Grimsa in Irglove, tudi Logarjevo razkrinkavanje pranja denarja, ker teme, ki jih izpostavljajo, zarezujejo v bolno telo Slovenije. Razni poslanski drobnjakarski in dramatični nastopi, skupaj z neskončnimi replikami, pa zaradi besedne inflacije, ki nastaja, pa vodenijo v apatiji naroda, ki rad živi od sladkih besed. V SDS se bi morali zavedati, da je za preveč ljudi življenje resničnosti šov, in to spoznanje bi preprosto morali bolje izkoristiti. Ne napeljujem k lažem, kje pa, želim pa si redukcijo delovanja na najpomembnejše probleme.

Comments are closed.