I. Kerže: Sodnik Brett Kavanaugh in Marijina zmaga

5
1206

V ZDA se zoper demokrate odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno iščejo svojo moško identiteto in se zato odloča zoper feministični radikalizem. Kar je dobro vprašanje za slovensko desnico, kdaj se bo začela učiti od uspešnih ameriških lekcij.

Kot je bilo na Časniku že opaženo (TU; TU), se je 6. oktobra, na  predvečer praznika roženvenske Matere Božje ali po starem Marije zmagovalke (obletnica zmage pri Lepantu), v ZDA pripetil dogodek, ki utegne imeti odločilne svetovnozgodovinske posledice.

V ameriškem senatu je bil namreč Brett Kavanaugh potrjen za vrhovnega sodnika z glasovanjem 50 proti 48 (dva senatorja sta se vzdržala). S Kavanaughom je v ameriškem vrhovnem sodišču konzervativna stran pridobila večino članov (5 proti 4), kar pomeni, da obstaja ne le teoretična možnost, da bo v bližnji prihodnosti vrhovno sodišče razveljavilo sramotno razsodbo Roe v. Wade iz leta 1973, ki je določila, da je pravica do splava ustavna pravica. Taka razsodba bi vrnila zveznim državam pravico, da same (preko glasovanja) določijo ali je v njih splav dovoljen ali ne. Skratka, na obzorju se kaže možnost velikega preobrata juridičnega statusa splava na Zahodu in velika zmaga pro-life gibanja. Če bo do nje prišlo, bo imela (ko bo prepotovala Atlantik) gotovo velik učinek tudi na našem kontinentu. Ali niso to poteze Marijine zmage, ki se kaže v Trupmovi administraciji, ki se je začela leta 2017 – sto let po Fatimi (TUKAJ)?

Metode levičarske diskreditacije Kavanaugha so se same diskreditirale

Zato pa seveda ne sme čuditi, da je bila razprava v senatu o njegovi Kavanaughovi potrditvi (zelo blago rečeno) »vroča«. Kdor ji je sledil, zlasti v njenih zadnji dveh tednih, ve o čem govorim. Demokratska stranka (ki ustreza naši levici) in z njo (ter s Sorosem) povezane civilne iniciative so namreč skušale z vsemi svojimi silami preprečiti to potrditev. To je vključevalo najprej in predvsem (neuspešno) blatenje Kavanaughovega imena s pomočjo obtožb žensk, ki bi jih naj sodnik spolno nadlegoval v srednje- in višješolskih letih. Vtis je nastal, da so demokrati (med njimi je prednjačila senatorka Diane Feinstein, advokat Michael Avenatti) sproti prepričevali ženske, ki jih je bilo možno vsaj približno povezati s sodnikom, da so prepoznavale v njem storilca spolnih nadlegovanj, ki so se jim baje pripetila (svetujem ogled tega spodnjega videa od 3 minute dalje.

Pri tem niso vedele povedati ne kje, ne kdaj se je to pripetilo (spomnimo se afere Patria …), niti enega dokaza niso mogle doprinesti, pa še priče, ki so jih one same navajale, so vse zanikale, da bi karkoli o tem vedele. Med temi ženskami je izstopala zlasti Christine Blasey Ford, ki je edina tudi pričala v senatu zoper Kavanaugha, a tudi ona brez slehernega dokaza. Vse je bilo zmedeno na njej, od frizure dalje, le enega je bila gotova (in to 100%), da jo je spolno nadlegoval Brett Kavanaugh. Ostalih sploh niso vzeli resno – še mediji kot je New York Times, so jim odrekali sleherno kredibilnost. Kavanaugh je presenetil z nanavadnim dokaznim gradivom – svojim dnevnikom, ki ga redno piše že iz srednješolskih let in iz katerega je bilo razvidno, da do takega dogodka ni nikoli prišlo. Očitno je postalo, da so bile vse te obtožbe del politične igre demokratske stranke, s katerimi je hotela preprečiti, da bi se na vrhovnem sodišču vzpostavilo stanje, ki bi lahko zamajalo pravico do umora lastnih nerojenih otrok. Pri tem so, kot že omenjeno, igrali pomembno vlogo protesti raznih »neodvisnih« civilnih iniciativ po Washingtonu, kar je vključevalo kričanje in zmerjanje senatorjev, ki so volili za Kavanaugha, in sicer tudi v prostorih senata: znan je zlasti prizor takega kričanja na sen. Flakea v dvigalu senata.

Ameriška levica v primežu Bannonove strategije

Podobni izgredi, kot si ga lahko ogledamo na zgornjem posnetku, so se dogajali tudi med samim sobotnim glasovanjem. Kdor si je ogledal navedene in morda še podobne posnetke protestov zoper Kavanaugha, ki so dostopni na spletu, mu bo kmalu postalo jasno, da so se zoper to izvolitev mobilizirale vse sile borbenega feminizma (sodobne vodilne sile podzemlja), ki jim je pravica do splava seveda temeljna in nedotakljiva dogma. Vidimo njihovo divjanje tudi v Sloveniji v procesu, ki so ga te iste sile inscenirale zoper p. Strehovca. Je pa to njihovo divjanje obenem izraz njihove nemoči in, s tem povezano, njihova velika politična napaka. S tem namreč podlegajo strategiji, ki jo je za Trumpovo administracijo izdelal Steve Bannon. Po tej strategiji naj konzervativna politika poteka po dveh tirih: po eni strani mora stopnjevati pritisk na ključnih ideološko-moralnih točkah (splav je ena izmed takih ključnih točk), na katerih je bila v zadnjih desetletjih vse bolj in vse preveč tiho. Po drugi strani mora delati na izboljšanju ekonomskega stanja nižjega in srednjega sloja s politiko ekonomskega nacionalizma in davčnih rezov za ta dva sloja (ne pa za višji sloj). Rezultat tega delovanja je, da se bo levica izzvana od nove smelosti desnice na ideološko-moralnem polju z vsem svojim besom koncentrirala na te teme in se vse bolj radikalizirala v smeri borbenega feminizma, s čimer bo odbila od sebe v pomembni meri volivce nižjega in srednjega sloja, ki jim je ta radikalizem tuj in ki bodo po drugi strani navdušeni nad izboljšanjem njihovega ekonomskega stanja. Ta strategija se je obnesla na zadnjih predsedniških volitvah. Videli bomo kmalu (6. novembra) na vmesnih volitvah in v luči dogajanja okrog Kavanaugha, ali se bo obnesla tudi sedaj.

Gre za pomembne volitve tudi v luči možnosti odprave razsodbe Roe v. Wade, saj demokratska stranka obljublja, da v kolikor bo zmagala 6. novembra, bo takoj sprožila postopek impeachmmenta zoper Kavanaugha. Pri tem je treba tudi računati, da se zoper demokrate odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno išče svojo moško identiteto (primer takega iskanja je uspešnica J. Petersona, nedavno prevedena pri Družini) in se zato odloča zoper feministični radikalizem. Dobro vprašanje za desnico na Slovenskem pa je, kdaj se bo začela učiti od uspešnih lekcij iz ZDA.

5 KOMENTARJI

  1. Lansko leto je minilo 100 let od prikazovanja in prerokovanja device Marje v Fatimi.
    Ime Fatima je velikega pomena tudi za prikazovanje. V kolikor vem je to ime dobil neznani kraj, zaradi tam spreobrnenja hčerke Mohameda ustanovitelja muslimanov. Ker ima znamenje v raazodetju mesec pod nogami in, je bilo to sporočilo napisano skoraj pred 2000 leti, da bo Božja Mati Odrešenika strla miselnost. ki ima to za svoje znamenje, ima to lahko skupni pomen za dandanašne čase.Tudi evropska zveza ima v svojem znaku 12 zvezd, ki tudi sporočajo pripadnost temu znamenju.

    Bistvo fatimskega sporočila je spreobrnenje, kar dejansko predlagajo vse tri smernice, predvsem pa je podrobna v okrožnici »Hvaljen moj Gospod« in poslanici. »Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma«.

  2. Zanimiv prispevek oz. povzetek dogajanja, bi se kar strinjala z nekaterimi njegovimi glavnimi sporočili, Marijine zmage pa so predvsem v srcih ljudi.

  3. Trump pa tudi ni tak super karkoli, da bi po njemu pripisovali Marijine zmage… Sicer ona že zmaguje, nam se ni za sekirat da ne bi.
    Drugače pa odlična zmaga, ali še bolj izjemen poraz demokratov. Amerika je res zašla s poti v svojem ultra hiper pozitivizmu. Da je ta ženska v liftu sploh dobila čas na nekem CNN, je res žalostno. Pa še voditelji so tako fake zaskrbljeni. Ni za gledat. To ne bi zmogla niti neka Darja Zgonc ali tale Ambrožička. CNN je bil meni še kar soliden vir informacij?! S Trumpovo zmago pa se vsi razkrivajo kdo so v resnici. Da so lažnivci niti ne preseneča, ampak da so takšni hinavci…

  4. »Iz vaših ust v Božja ušesa« glede Marijine zmage. Sama sem bolj oprezna. (Ena lastovka še ne prinese pomladi … lahko pride še kakšna pozeba … – iz mene govori pesimist.) Take zadeve bomo lahko ocenjevali retrospektivno: iz neke časovne oddaljenosti, ko bomo vedeli za sosledje in nadaljevanje dogajanja. Mogoče pa vendarle nek etapni preboj? A na učinke (zlasti preden preplavajo Atlantik in prepešačijo severne in zahodne slovenske gorske pregrade) bo najbrž treba dolgo čakati. Sem nestrpna (v smislu: neučakana), da, ker vendarle želim obstanka evropski civilizaciji, hkrati pa vem, da ji sedanja smer (z mnogimi pospeševalci njenega zatona) tega ne zagotavlja. In čas nas neusmiljeno priganja: ‘biološka ura’ je neizprosna, ‘baterije’ pešajo.

    Prav tako še ne bi pretirano ‘hvalila’ milenijskih moških: v naši deželici (še) ne občutim kakšnega posebnega prebujenja. Zmedenost, to že. A pri obojih: ženskah in moških. Mogoče posamezniki, ki se ‘zbudijo’ in ‘spregledajo’, splošna naravnanost pa je v nadaljevanju zastavljene in uveljavljene splošne miselnosti: individualizem, relativizem, pomehkuženost, zamegljevanje … In: kronično pomanjkanje kritičnega presojanja ter projekcijskega pogleda (v smislu: kam oz. v kaj današnja dejanja vodijo). Dokler se ne soočimo z dejanskim stanjem, si ne upamo postaviti diagnoze ali si nočemo priznati, da smo zabredli oz. se zdi, da smo ‘zdravi’, rinemo naprej. (Pa četudi svojemu koncu naproti …)

    (Odveč je vsaka primerjava z našim Ustavnim sodiščem, kjer je bilo poskrbljeno za ‘primerno razmerje’. Se ve, zakaj: zaradi ‘občutljivih’, ideoloških tem.)

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite