Stanovnik, poleg Kavčiča in Bučarja, postal tretji varuh narodnih herojev

9
Grobnica narodnih herojev / Vir: http://www.najdigrob.si
Kje naj bi stal Stanovnikov spomenik? Zelo verjetna lokacija je Trg narodnih herojev, kjer je od leta 1949 grobnica narodnih herojev. Tako bo, ob Kavčiču in Bučarju, postal tretji varuh narodnih herojev. / Vir: http://www.najdigrob.si

Pogrebi so od nekdaj tudi družabni dogodki, ob katerih se širijo mnenja in govorice v lokalnem, kdaj pa kdaj tudi v širšem okolju. Širijo se govorice o pokojniku v nasprotju z latinskim pregovorom »de mortuis nil nisi bonum« in tudi tiste o navzočih pogrebcih. Vsa država se že od 31. januarja letos ukvarja s pokojnikom, ki so mu naši vladajoči dali vzdevek »oče naroda« – Janezom Stanovnikom. Z očetom, ki ga je rodil novi razred (po Đilasu).

Dolga in zanimiva je bila pot pokojnika, ki se je rodil kot pranečak škofa A. B. Jegliča, umrl pa je kot častni predsednik  Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

Vmes je bilo nešteto variacij na temo oportunizma in politične prebrisanosti: krščanski socialist – kolaborant v PIF, komunist, medvojni agitator na Primorskem, Kardeljev tajnik, funkcionar v Beogradu, dolgoletni član jugoslovanske misije pri OZN, predsednik predsedstva SRS, predsednik ZZB NOB.

Marsikdo od naših pokojnikov nima groba, kaj šele spomenika na uglednem kraju

Ne bomo se podrobno ukvarjali s pokojnikovim življenjem. Za to so poskrbeli in še skrbijo naši nezmotljivi hagiografi. Nekaj drugega je, zaradi česar pokojnik počiva, ali ne počiva v miru. Tako kot so ob smrti Janeza Pavla II. množice žalujočih zahtevale »Santo subito«, so tudi za tovariša – očeta Stanovnika takoj začeli iskati lokacijo za njegov spomenik. Marsikdo od naših pokojnikov, pa naj bodo Slovenci ali Romi, Nemci ali Italijani, nima groba, kaj šele spomenika na uglednem kraju. Za naše pokojne partijske marionete in marionetne igralce pa takoj najdemo ideje, denar in prostor za spomenik.

Kje naj bi stal Stanovnikov spomenik? Zelo verjetna lokacija je Trg narodnih herojev, kjer je od leta 1949 grobnica narodnih herojev. Ta je, če zaupamo informacijam na spletu, »odprta 24 ur – od ponedeljka do nedelje«

Stane Kavčič in France Bučar, varuha narodnih herojev

Slovenci smo si pridelali 156 narodnih herojev (brez Frante!). V grobnici je pokopanih 11 junakov – revolucionarjev, ki so umrli med vojno. Med njimi pa je še pet » zamudnikov«, brez katerih Slovenija ne bi bila deležna sadov revolucije: Boris Kidrič, Dušan Kveder – Tomaž, Edvard Kardelj, Miha Marinko in Stane Semič Daki. Za pokojne heroje je seveda poskrbljeno! Kako pa so komunistični oblastniki ravnali z grobovi padlih partizanov, jim vztrajno trka na vest Jože Dežman. Udeleženci v NOB so bili neenaki v boju in so neenaki tudi po smrti. Pričevalci vedo povedati, da je bila za oficirje pogrnjena miza, a za vojake kotel, za oficirje »pogreta« postelja, a za vojake vejevje ali slama.

Kip našega uglednega polihistorja Janeza Vajkada Valvasorja se je na vsem lepem znašel na Trgu herojev. Tam mu je je že desetletja usojeno zreti na grobnico tvorcev neslavnih zgodb iz dvajsetega stoletja o vojvodini Kranjski in SR Sloveniji.

Zgledovanje po Moskvi, kjer je ob kremeljskem zidu pokopališče najuglednejših boljševikov, je bilo slovenskim partijcem samoumevno. Ker nimamo Kremlja, se jim je zdel najprimernejši prostor za grobnico ob palači ljudske skupščine, današnjega parlamenta. Malokdo ve, da so najboljše sinove in eno hčer (ženske kvote?) slovenskega naroda pokopali na cesti. Bolj natančno na Gledališki ulici, ki so jo v ta namen skrajšali in preimenovali v Župančičevo. Povečali so Muzejski trg, urezali pešpot od Opere do Šubičeve ulice in novo urbanistično tvorbo poimenovali Trg herojev. Tako se je kip našega uglednega polihistorja Janeza Vajkada Valvasorja na vsem lepem znašel na Trgu herojev. Avtorju Slave vojvodine Kranjske je že desetletja usojeno zreti na grobnico tvorcev neslavnih zgodb iz dvajsetega stoletja o vojvodini Kranjski in SR Sloveniji.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Je Janez Stanovnik postal tretji varuh narodnih herojev

Ljubljančani in drugi Slovenci smo se navadili na nespodoben pokop herojev na neprimernem kraju in nihče tega ne problematizira. Pa vendar bi bilo potrebno absolutnega vladarja Ljubljane ponižno vprašati, če bi se morda na Žalah našel kakšen primernejši prostor, kamor bi mesto – heroj dostojno prekopalo heroje.

Za domobrance in Rome na Žalah ni prostora, za heroje bi se ne glede na to, ali so Ljubljančani ali ne, prostor vsekakor moral najti.

Trg narodnih herojev je velik. Kandidatov za večni počitek (večna lovišča) na tem mestu menda ni več. Je pa veliko zaslužnih mož in nekaj žena, ki bi jim bilo treba tod postaviti spomenike. Dva spomenika že stojita kot nekakšna častna stražarja herojev. Postavitev in odkritje spomenika prvemu med njima, Stanetu Kavčiču, je bila nezaslišana hinavščina njegovih nekdanjih sopartijcev. Drugi, ki so ga postavili za varuha herojev, je France Bučar. Spomenik si je ta prislužil ne samo za zasluge pri nastajanju neodvisne države Republike Slovenije in kot predsednik Skupščine RS po letu 1990, ampak tudi kot partizan – revolucionar in odločni nasprotnik lustracije.

Bo tretji stražar Janez Stanovnik? Zelo verjetno, ker se zdi njegova hagiografija navdušujoča. Tudi nekaj tisoč dolarska ameriška pokojnina ne bo v spotiko slavljenju lika pokojnika po operetnem sestopu komunistov z oblasti. Socialna pravičnost je bila sicer ena od vrednot NOB. Kot vemo, prvi med varuhi vrednot NOB in pripadnik novega razreda ni imel občutka to vrednoto. In kdo bo četrti stražar in kdo naslednji? Ne vemo. Vemo le, da bo moral izpolnjevati »moralno-politične kvalitete«, kajti zgodovina se ponavlja kot farsa.

Politiki kot so bili Jože Pučnik, Janez E. Krek, Anton Korošec, Janez Bleiweis in še kdo bi si vsekakor zaslužili spomenike v Ljubljani. Seveda ne na Trgu herojev.

9 KOMENTARJI

  1. Toda kaj, ko beseda nanese recimo na dr. Korošca je slišati tudi take izpade kot izdajalec, slab Slovenec ipd. Kdo mu bo torej postavil spomenik? Nihče.

  2. Današnji narodni heroji ne morejo biti narodni. Narodni heroj je lahko tisti, ki se je boril za Slovensko državo. Će bi šli nazaj v čas nacionalnega zavedanja 19 stoletja bi lahko kaj dobili. V novejšem času je pa samo ena oseba, ki se je izpostavila za državo Slovencev. To je g. Pučnik. Pomladniki koncem 80 let so najprej zahtevali demokracijo, šele ko so komunistični liderji v YU ugotovili, da je čas za svoj pašaluk so uporabili slovensko pomlad in složno ustanovili državo. Seveda za svojo računico. Obdržati glavo, oblast in previlegije, ne pa Slovencem narediti državo. Zato bodo na Trgu herojev še dolgo heroji proletarske nadnacionalno države, ki so v posmeh nacionalni državi.

  3. Vecjega spomenika kot je Valvasorjev se pa vseeno ne bojo upali postaviti. Polihistor jih nadkriljuje in nadzoruje. 😉

  4. Mozno pa, da bojo nekoc Kucanu postavili kak enormen spomenik. Npr na juzno vpadnico v mesto. Ena Kucanova noga na eni strani ceste, druga na drugi, ves promet pa vmes. Glava v visini ljubljanskega gradu. Z Golovca mu bo pa mahal spomenik Zorana Jankovic, ki bo obenem razgledna tocka in nov Tv oddajnik.

  5. Kdaj pa postavimo spomenik gospodu Jožetu Pučniku, se vprašam na pragu tridesetletnice samostojne države? Kaj pa ima on s tem, se vprašajo nekateri zlasti mladi v srednjih šolah, ki o njem ne vedo nič. Zmanjkuje prostora za “zaslužne” borce in njim bodo sledili še ohranjevalci vrednot NOB, tipa Turnšek. Vedno več jih je. Navsezadnje Alenka s stranko poskrbi, da se bo vedelo kdo je kdo v naši zgodovini. O, demokracija! Kako lepo ime so ti nadeli idealisti še pred rojstvom. Zaplojena si bila v zanosu, rojena pa še nisi. Prezgodaj so zaplapolale plenice v podobi zastav. Toliko strupa mora požirati mati domovina in vsak dan bolj ti grozi splav. Morda pa…čez tisoč let ko naju več ne bo…postavijo spomenik ČLOVEKU, ki je poskrbel, da se zgodovina ne ponavlja več.

  6. Nimam komentraja, ker bi o herojih pisal težke besede.

    dr.Korošca bi morda bili veseli v Beogradu glede na to kar sem zadnje mesece izvedel o njegovi brezpogojni ljubavi do Srboslavije. Groza. Drugi tak patron pa je baje Ivan Tavčar – ampak težko je zvedeti kaj več. ne razumem ali je bilo sovraštvo in strah pred Germanskimi Švabi res tako peklensko, da je bilo treba na vrat na nos pasti Srbom v brezpogojni objem? Nisem vedel sanjalo se mi ni, kako svinjsko so to naredili in zafurali velik del slovenskih dežel, vse kar je padlo Švabom, Italijanom in Hrvatarjem kot zdrele hruške v roke, kar tako, vehementno – če kdo ve kaj več, pišite, prosim! Mi nil samo Kardelj in komunisti, bili so to tudi veliki krščanski mojstri, tako,
    človek ne more dojeti ! Res samomorilsko naravnano ljudstvo!Tudi zelo pokvarjeno in hinavsko, zelo lažnjivo, polno napuha in polno obrnjenega samorasizma!

Comments are closed.