Žiga Stupica, ob vsem vašem trudu, da bi jemali ugled NSI, se ta krepi

19
Žiga Stupica, v NSi ni hude krize, vodja ni napačen, tudi staroste niso napačni ter tudi mnenjski promoviranci niso napačni!

Za javne zadeve, tudi za politiko, sem se kot amater zanimal od otroških let. Spominjam se, kako so se ljudje v moji vasi veselili, ko je na volitvah, tik pred vojno, zmagal Korošec. Samo iz ene hiše ga niso volili.

Druge volitve, ki jih pomnim, so bile, ko je bilo treba voliti ali Tita ali kralja Petra. Moj oče je rekel, te volitve niso pravične. In iz naše vasi ni šel na volišče nihče. V takratni Ljudski pravici, ki smo jo brali, pa je pisalo, da smo vsi za Tita. V javnosti se je začela uveljavljati laž in prevara.

Tretje volitve so prinesle samostojno Slovenijo

V času osamosvojitve smo spet volili. Tokrat z veseljem ter upanjem in spet je zmagala (Koroščeva) Ljudska stranka (LS), ki smo jo, skupaj z dotedanjim predsedstvom in skupaj s celotnim njenim programom, preimenovali v Krščansko demokracijo (SKD). Ali je bilo preimenovanje modro oziroma potrebno, bo kdo drug vedel bolje presoditi. A eno je gotovo, evropska krščanska demokracija je v tistih desetletjih po drugi vojni obnovila in gospodarsko utrdila zahodno Evropo. Bila nam je za vzgled in z našim novim imenom smo bili dobro prepoznavni. Smo pa tudi pri nas, v okviru Demosa seveda, zmagali in Evropa nas je prav zaradi tega sprejela. Mene je v tistem času doletela čast, da sem postal ljubljanski župan, zato so nam bila vrata povsod široko odprta. Mesto Ljubljana je bilo v tistem času po Evropi in celo v širšem svetu, v splošnem pomenu besede, dokaj znano.

V Demosu pa so kaj hitro nastajale težave. Nekatere druge stranke, zlasti posamezniki v njih, zvesti učenci Staneta Dolanca, ki je svoj čas učil, da bodo Sloveniji vladali samo komunisti in nihče drug, niso mogli sprejeti, da se je v okviru Demosa uveljavila krščanska demokracija SKD). In pričeli so ga rušiti. Moj dober prijatelj (že iz socialističnih časov) Jože Pučnik, predsednik Demosa, je prihajal na pogovor, z željo seveda, da bi mu pomagal urejati razmere med strankami, ki so sestavljale Demos – (o tem sem podrobneje spregovoril v knjigi Od vrtnarja do župana). A moje prizadevanje z ohranitev Demosa ni uspelo, razen v Ljubljani, kjer smo ga obdržali še do leta 1995.

Kmalu po tistem je nastala nova stranka, s starim imenom Ljudska stranka (SLS)

To ime je bilo tedaj prosto, a spet privlačno. S tem je bila razdeljena močna SKD. Že sem nekaj zapisal, da je to bila dodatne nesreča za državo Slovenijo. V teh razmerah sem se trudil, da bi na nek način spet združili obe krščanski stranki – SKD in SLS. Imel sem zaslombo pri Peterletu, predsedniku SKD, in tudi v mestnem Demosu, ki je pod vodstvom dr. Lojzeta Marinčka, kljub razpadu centra, deloval enovito in sicer vse do konca mojega mandata. Glede združitve sem se dogovarjal tudi z Janezom Podobnikom.

Ko se je ideji priključil še dr. Andrej Bajuk, se je zamisel uresničila in stranki sta se združili, seveda z novim imenom obeh strank. SKD je prinesla k novi združeni stranki celoten svoj prvotni in delno dopolnjeni program , svoje lastništvo s lepimi prostori vred in celotno članstvo, ki je še vedno bilo številčno. Z namenom seveda, da smo naredili nekaj dobrega, da bomo vendar ohranili našo krščansko demokracijo, čeprav pod drugim imenom, sem se s celotno družino odpravil na počitnice na jadransko morje, na Cres, v samostan, k slovenskim sestram benediktinkam, kamor smo že nekaj zaporednih let hodili skupaj z družino dr. Andreja Capudra.

Preden smo počitnice zaključili je zazvonilo. Iz Ljubljane se je oglasil dr. Andrej Bajuk: »Pridita in pomagajta, jutri bom ustanovil novo stranko. Če hočemo ohraniti ideje krščanske demokracije moramo to narediti.«

Kaj je sedaj to, smo se spraševali. Pa je Andrej Capuder, ki je  takrat bil v središču političnih dogajanj, kar izstrelil: »Bal  sem se težav in res, kaj hitro se je izkazalo, da nismo za skupaj. Vodilni ljudje iz nove LS so daleč od SKD. Pojdiva in pomagajva!«

Ustanovili smo Novo Slovenijo

In res, naslednje jutro, bila nedelja, sva zapustila najine soproge, Andrej Majdo in jaz Olgo, skupaj z najinimi otroki vred – pri nas jih je bilo šest, pri njih trije –, in se odpeljala v Ljubljano. Prišla sva pravočasno in sva v dvorani Zdravstvenega zavoda, na Miklošičevi 24,  prisostvovala ustanovitvi Nove Slovenije – nove stranke s staro vsebino. Nove stranke, da bi po dejavnosti in tradiciji ohranili izvirno krščansko politično misel, skupaj z novimi pridobitvami v slovenski in evropski demokraciji.

Poznejši politični razvoj je nazorno pokazal, da krščanske demokracije v povezavi z novo LS ne bi bilo mogoče ohraniti. Ne samo zaradi posameznih dogodkov, ki so bili neugledni sami po sebi, ampak tudi zaradi povsem tujih pogledov na družbeno ureditev in nekaterih njihovih voditeljev, ki so se celo deklarativno odpovedovali krščanskemu izhodišču.

Vsega tega Žiga Stupica očitno ne pozna ali ne upošteva

Zato me je, celo v Časniku.si, dne 14. septembra 2019, po krivici in vneto zmerjal. Očital mi je mojo trditev, da je Nova Slovenija – krščanski demokrati naslednica izvirne slovenske krščanske demokracije. Tiste stranke, ki se je v Krekovih časih imenovala Ljudska stranka. Datumi, ki jih navaja za vse spremembe, so gotovo pravilni, a meni je šlo in gre, tudi danes tako mislim, za vsebino, ki sem jo zagovarjal in vanjo verjel.

Ko se danes politična zmeda med ljudmi in v celoti samo poglablja, spet izražam mnenje, da je Nova Slovenija, ki je svojemu prvotnemu imenu dodala krščanski demokrati, edina naša slovenska stranka, ki ima svoje korenine med ljudmi in v politični zavesti, od Krekovih časov naprej. Stranka je prebrodila hude preizkušnje in si spričo razmer spreminjala ime, ne pa vsebine in zasidranosti v narodu, da je to tista prava zares naša stranka. Bila je vseskozi pod udari – najprej od okupatorja, ki jo je z vso silo uničeval, ko je preganjal in zapiral duhovščino, steber slovenske zavesti, funkcionarje stranke in njeno celotno civilizacijsko dejavnost. Kmalu po okupaciji so po njej udarili pri Stalinu izšolani komunisti in so strankine voditelje pri okupatorju kaj radi ovajali in kaj kmalu tudi sami sistematično preganjali, ustrahovali in pobijali. Kako je potem bilo po drugi vojni, je že veliko napisanega.

Žiga Stupica, ob vsem vašem trudu, da jemali ugled NSI, se ta krepi

Ljudem, ki hočejo spoznati ter razumeti, kako je »napredna ljudska oblast« uničevala vse, kar je dišalo po prejšnji politični ter civilizacijski naravnanosti našega naroda, na tem mestu ni treba posebej omenjati. Veliko je že napisanega in dosegljivega.

SKD, z vsemi novimi imeni, pa niso uničevali samo komunisti in njihovi potomci. Enako in dosledno je trn v peti tudi novim nastajajočim strankam vseh vrst. Med njimi so tudi takšne, ki so si svojo veljavo utrjevale ravno s pomočjo SKD.

Ob vsem tem uničevanju krščanske demokracije je Nova Slovenija tu, se krepi, ima jasne ter za vse Slovence perspektivno naravnano politično usmeritev. Vodijo jo mlajši ljudje, z Matejem Toninom na čelu. To so ljudje, ki so primerno šolani, seznanjeni z novimi pridobitvami na vseh družbenih področjih, predvsem pa so pošteni in dobro namerni. Z veseljem sem njen član. Številne druge stranke, ki jih v Sloveniji imamo, si morajo med nami Slovenci šele utrditi, dokazati svoje politično zrelost in pošteno javno delovanje. Srečno v nove čase.

19 KOMENTARJI

  1. Ob tem kar pripoveduje evropska poslanka iz NSI, bo NSI zagotovo “uspešna”….kdo ki misli in stvari zares spremlja, lahko voli tako stranko ?
    Taki , ki politike praktično ne spremljajo in volijo glede na “nazorsko” pripadnost, morda lahko….

  2. “STOKANJE STARCEV JE PREVLADUJOČ GLAS EVROPE”, je pred dnevi zapisal g. Jože Kurinčič.

    In to je natanko to.

  3. Politika zna biti ne le boj, ampak mesarsko klanje. In neredko klanje poteka med tistimi, ki se borijo za iste ali sorodno mislece volilce. Se vedno bolje, da se med seboj v demokraticnem procesu koljejo politiki, kot da se anarhicno na cesti med sabo kolje narod.

    N.Si za razliko od nekaterih komentatorjev tule zelim veliko uspeha. Tudi pragmaticno gledano bi rast N.Si verjetno povecavala moznosti, da se t.i. levico z njeno globoko drzavo vred koncno vrze iz sedla oblasti. Njeno mlado vodstvo se bo, tu se verjetno razlikujem od mnenja cenjenega avtorja, moralo sele dokazati. Videli smo ze njihove kikse in umanjkanje kompasa, ki naj bi krasil krscansko demokracijo. Glasu tej opciji ne odrekam vnaprej, niti ji ga ne zagotavljam.

  4. Spoštovani gospod Strgar,
    srčno si pošteni Slovenci želimo, da se vaša stranka krepi in si izbori uglednejše, zasluženo mesto v slovenski politiki. Glede na število kristjanov pri nas in tudi spričo strankine bogate zgodovine in nujne kontinuitete je več kot 20 % glasov na volitvah potreben in nujen cilj. Vse kar je manj, kaže, da v stranki nekaj ni v redu. Bili pa so časi, ko je celo izpadla iz parlamenta. Res je bilo tedaj nekaj zelo narobe.
    Nisem prepričan, da je nekritično siljenje v politično sredino – nekoliko cinično v “skrajno sredino” – prava orientacija, in to v razmerah, ko so tako rekoč vsi družbeni podsistemi še vedno v rokah levičarjev in ne obstaja nikakršna ideološka ali svetovnonazorska simetrija. Prav v takšnih neuravnoteženih razmerah bi se morale strasti v tkim. desnici umiriti, obojestransko ali celo večstransko. Res je prepir v demokraciji pač imanentni pojav – v diktaturah in totalitarizmih tega ni – vendar pa je v odločilnih trenutkih nujno, da istomišljeniki z raznimi niansami stopijo skupaj. Vaša nekdanja predsednica stranke je, verjamem da v afektu, preveč užaljeno reagirala na morda tudi ne ravno posrečen izziv s strani SDS, toda naganjati njenega predsednika iz nje je le preveč odvratno dejanje. Antijanšizem je pač patološki družbeni pojav, ki se ga vaša stranka v nobenem primeru ne bi smela privoščiti. Vrhu tega pa je bilo tudi nekaj premišljeno ponesrečenih ravnanj (arhivi!). No, tudi vaš gospodarski in zdravstveni program stranke nista najbolj posrečena.
    Skratka, stranki želim in privoščim velik napredek in prodor na politični sceni, obenem pa NSI in SDS pozivam, da nudita vso možno podporo tudi SLS, da se le-ta konsolidira in zavzame mesto, ki ji gre. Brez tega bomo Slovenci obsojeni na večno proizvajanje novih obrazov in strank, nenačelnih in izključevalnih koalicij, perpetuiranje oblasti starih struktur v novih preoblekah, predvsem pa na več kot očitno razvojno zaostajanje. Vam osebno pa želim predvsem veliko zdravja in življenjskih moči.

  5. G. Strgarju ne moremo odreči dobronamernosti. Žal pa nimam občutka, da bi se ugled stranke NSi krepil. Ker nisem član stranke, ne morem diktirati, kaj mora kdo delati, lahko pa povem, da me najvidnejša politika Tonin in Ljudmila s svojo sredinskostjo odbijata tako, kot me je včasih ljudska stranka s svojim za lase privlečenim mostograditeljstvom. Pretežno volim SDS, včasih – zlasti na predsedniških ali lokalnih volitvah – sem svoj glas znal dajati tudi NSi (predvsem v času Bajuka in še prej Petrleta). Danes mi to na misel ne pade, za kar imam konkretne razloge. Prvič, moti me ta zares ‘spolzka’ in patetična sredinskost, za katero imam občutek, da nekdo zavestno uničuje stranko, drugič, v javnem delovanju vidnih članov skoraj ni več besed krščanski, katoliški, Jezus ipd., tretjič, skoraj neodpustljiv je sovražni odnos ljudi, ki poosebljajo stranko, do SDS, kar ima za posledico totalno prevlado nadaljnjega levičarskega in marksističnega pranja možganov. Slovenija tudi po “zaslugi” takšnih sporov, za katere sumim, da so umetno sprovocirani, nikakor ne pride na čisto; s tem mislim na razčiščeno zgodovinsko podlago, iz katere bi končno lahko zrasla normalnost. Vsesplošna skorumpiranost oblastnikov in z njimi povezanih gospodarskih in civilnih skupin je že tako globoka, da Slovenijo lahko brez pretiravanj opišemo kot mafijsko državo.

  6. Tudi sam se imam za velikega zagovornika demokratične strani v slovenski politiki in tudi mene najbolj moti neumna prerivanja NSI in SDS! Nobena demokratična stranka si tega ne bi smela privoščiti, velja za obe protagonistki tega nesrečnega početja. Toda več napak si je privoščila NSI, ne glede na to, da sem njen član! Zakaj? prvič Toninov “da” za Kučanovo prestižno penzijo, to je bil hud udarec in strel v koleno, od tedaj se nismo pobrali, potem pa spet arhivi, pa nevoščljivo zatrjevanje Tonina, da je J.J. “politk v zaporu” in še mnogo drugih! G. Strgar pač raje pohvali kot graja! OK, to je lepa gesta, vendar dokler člani NSI ne bomo znotraj uredili razmer nimamo seveda nobenih možnosti delovati navzven! Obsojeni smo na periferno strančico brez vpliva in možnosti kaj dobrega narediti za Slovence! Žal je to kruta realnost!

    • Mislim, da je glavni problem NSi-ja identiteta. Ni jasno, kaj so in kam svetovnonazorsko spadajo.

      Če so konzervativci, naj se skladno s tem tudi obnašajo in logično povezujejo z vsemi drugimi konzervativnimi silami v deželi. Če so progresisti, naj jasno povedo, da spadajo pod SZDL-jevski dežnik globoke države in naj se povezujejo z njimi.

      Sedaj je stvar taka, da se imajo za konzervativce, obnašajo se pa kot progresisti. Temu se v preprostem jeziku reče hinavščina. Rezultati so temu primerni.

    • Pomembna je simbolno. Zadnjemu sefu komunisticne partije so v demokraticnem parlamentu izglasovali priviligirano odmero penzije, dodatek, ki gre samo njemu. Sporocilo je: jugokomunizem je bil OK, ne bojte se, tovarisi imamo se vedno vajeti v rokah. Sporocilo je katastrofalno, namesto lustracije nagrada.

      Podobno je Milanoviceva vlada ob koncu mandata na hitro sprejela lex Perkovic, ki naj bi zascitil vodilna hrvaska udbovska zlocinca pred izrocitvijo in sojenjem v Nemciji. Manever ni uspel. Perkovic in Mustac sta v nemskih zaporih in prestajata dolgoletne kazni. Ampak Milanovic je zdaj predsednik, v tem je tudi simbolni problem.

    • Zdravko, že dolgo opažam, da imaš težave z razumevanjem simbolike. Vse razumeš tako direktno, da nisi zmožen nobenega dialoga in še manj polemike.

    • Kako plitko vi dojemate simboliko, nikar se ne hvalite z nekim intelektom.
      Primerjava z lex Perkovič je dokaj neumestna.
      Tu imate komentatorji številne težave z razumevanjem države, prava, pravice in še česa.
      Tako ste se razštelali ob Kučanovi penziji. Saj sploh ne veste kaj bi radi in še manj kako bi to dosegli. Zato vse ostaja na ostrih besedah in začudenju kako da ne delujejo. Saj sploh ne veste kaj govorite in kam vaše besede peljejo.

    • Pravzaprav tako hudo, da se desnica sploh ni več pobrala od Kučanove penzije. Vas je simbol same udaril po glavi?!

  7. Nagib Nsi k sredini, v bistvu pomeni – povabilo ljudski stranki k ponovni združitvi, kar bi bilo razumsko početje.

    Nesmiselno je imeti majhne strančice, ki potem trepetajo ali bodo obstale v parlamentu.

  8. Gornji šestojanuarski prispevek g. Strgarja je z internetno povezavo vezan na moj prispevek, ki je bil v Časniku objavljen dne 24. 9. 2019 z naslovom Huda kriza NSi – napačna politika, vodje, staroste in mnenjski promoviranci. Pri slednjem gre za osvetlitev čiste bíti, esence očitne in hude krize stranke NSi. Drugi prispevek je bil objavljen dne 2. 10. 2019 pod naslovom Blokada zgodovinskih arhivov razlog hude krize NSi.

    A. Ugodno:

    V gornjem prispevku g. Strgar v internetni navezavi s prispevkom z dne 24. 9. 2019 meni, da so navajani datumi za vse spremembe gotovo pravilni (»Datumi, ki jih navaja za vse spremembe, so gotovo pravilni.«). To je ugodno.

    B. Neugodno:

    V osvetljevanju očitne in hude krize čiste bíti, esence politične stranke NSi prispevek z dne 24. 9. 2019 v delu, ki je primeroma glede g. Stergarja, podaja javni ugovor.

    Podaja se javni ugovor zoper persistirajočo politiko potvorbe z vztrajnim ponavljanjem očitno neresničnih dejstev o eni usodi očitno različnih subjektov – to je SKD in NSi –, katero se veže s hkratno politiko podpihovanja razkola stranke NSI zoper stranko SLS (in tudi zoper SDS). Hkratno podpihovanje razkola med današnjima subjektoma stranko SLS in stranko NSi kaže na pokroviteljsko vzvišeno idejo o večvrednosti NSi nad Slovensko ljudsko stranko (SLS) v konkurenci obeh znotraj katoliškega dela slovenskega volilnega telesa. To je nedorasla politika.

    Persistirajoči elementi te politike so v prispevkih g. Strgarja, objavljenih v Časniku npr. dne 21. 9. 2019 z naslovom Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija in dne 25. 11. 2018 z naslovom Podobnikova SLS povzročila usodno razdeljenost krščanske slovenske naravnanosti.

    Navkljub ugovoru v prispevku z dne 24. 9. 2019 se od navedene nedorasle politike tudi v tokratnem prispevku ne odstopa. To je neugodno.

    • Mene je tudi presenetilo, da avtor potem pozabi na te datume… Potem je tudi priznanje da so datumi pravilni odveč.
      Sicer prvi del članka je vredu, potem pa privre vsa plitkost politične misli, ki ne gre globje od prazne hvale stranke in njenega vodstva. Niti razlogov za pohvale ne navaja, razen da se menda kljub uničevanju stranke z vseh strani (tudi menda z vaše) ugled stranke krepi. Pa še vedno ne vemo zakaj, kje je to vidno, v čem neki.

      • Seveda se krepi, kaj bos ti ugovarjal gospodu Strgarju! Zmagali so celo proti Sarcevem zupanskemu kandidatu v njegovem Kamniku. Iz Kamnika izvira tudi general Rudolf Master. Tako kot on je N.Si na dobri poti, da osvoji Slovenijo. Stavim, da jo ze skoraj celotne Crnuce podpirajo.

Comments are closed.