Huda kriza NSi – napačna politika, vodje, staroste in mnenjski promoviranci

43
2514
Huda kriza NSi – napačna politika, vodje, staroste in mnenjski promoviranci

Stranka Nova Slovenija NSi vodi večletno napačno smer politike, ki ni dorasla za soočenje z neugodno stvarnostjo globoke slovenske krize. Za to so na prvem mestu odgovorni njeni nedorasli vodstveni funkcionarji, staroste in mnenjski promoviranci.

Napačni vodje, npr. mag. Matej Tonin

Navedeni so prispevali k neugodnemu vzponu politični stvarnosti nedoraslega predsednika mag. Mateja Tonina. Le-ta ni dorasel vodenju stranke v neugodnih okoliščinah globoke slovenske krize. Temeljni problem te akutne krize je, kakopak, veliki razkol slovenskega naroda in države zaradi večdesetletno persistirajočih hudih posledic masovnih hudodelstev in nepretrgane sistemsko-strukturne rdeče niti slovenskega totalitarnega prokomunizma.

Nesposobno nedorasla selekcija kadrov vodstva stranke Nova Slovenija, s predsednikom mag. Toninom na vrhu, je odgovorna za nepravilno politiko, ki jo vodijo v okoliščinah poglabljane slovenske krize in prispevajo k njenemu nadaljnjemu poglabljanju, s tem, da se zatekajo v:

  • Prvič: samo-izogibanje hudi in nepošteni stigmatizaciji ter poškodovanosti lastnega (in drugih) volilnega telesa zaradi masovnih hudodelstev in sistemsko-strukturne rdeče niti zoper nje s strani slovenskega totalitarnega prokomunizma.
  • Drugič: potuhnjeno napadanje prav v tiste, ki se mestoma kot osamelci poizkušajo upirati zadevnemu sistemsko-strukturnemu udaru slovenskega prokomunizma. To napadanje je na prvem mestu usmerjeno v največjo pristno demokratično opozicijsko stranko SDS in njihovega izpostavljenega voditelja Janeza Janšo.

Napačni staroste, npr. Jože Strgar

Nadalje so odgovorni tudi nekritično promovirani politični staroste te stranke, ki iz ozadja mestoma podpihujejo več letno napačno politiko NSi. Slednje lahko, podobno kot v primeru predsednika stranke, kaže na omejeni intelektualni domet staroste za vodenje stranke NSi v stvarnosti sila zapletenih in neugodnih okoliščinah globoke slovenske krize.

Primer je lahko g. Jože Strgar s tem, ko v nedavnem prispevku z naslovom Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija podpihuje dejstveno potvorbo v smeri, da naj bi bila nekdanja stranka SKD ostala (!) »z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati«, kar izhaja iz naslednje navedbe prispevka:

»[…] Dovolj je zmešnjave in medsebojnih prepirov. In spomnimo se – že v času Kreka smo imeli urejene stranke – Krščansko demokracijo (z imenom Ljudska stranka) […] Ostala, na prvih demokratičnih volitvah tudi zmagala, je le prva, z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati. […]« (cit. po J. Strgar, v: Časnik, 21. 9. 2019).

Navedeno je neresnična dejstvena potvorba. Ni namreč res, da bi stranka s prvih demokratičnih volitev – SKD, ostala »z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati«. Kajti en subjekt registrskega vpisa je stranka Slovenski krščanski demokrati, ki je bil ustanovno registrsko vpisan dne 26. 1. 1990 pod matično številko 5328055000 in registrsko izbrisan dne 26. 5. 2000. Zato ni res trditev, da naj bi ta stranka ostala. Popolnoma drug subjekt registrskega vpisa pa je stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki je bil ustanovno registrsko vpisan dne 9. 8. 2000 pod matično številko 1029738000.

Strgarjevo vztrajno ponavljanje očitno neresničnih dejstev

Potvorba očitnih dejstev v navedeni smeri persistira v ponavljajočih prispevkih, na primer v prispevku g. Strgarja »Podobnikova SLS povzročila usodno razdeljenost avtentične krščanske slovenske naravnanosti« na Časnik z dne 25. 11. 2018. Tudi tu se dejstva potvori, in sicer takole:

»[zgodovinska] Slovenska ljudska stranka se je v novi državi preimenovala v Krščansko demokracijo in pozneje v Novo Slovenijo – krščanski demokrati. Danes je edina, ki je ostala in ves čas delovala [zgodovinska] Vse druge stranke so nove, brez korenin v narodni zavesti.«

To vztrajno ponavljanje očitno neresničnih dejstev o eni usodi očitno različnih subjektov – to je SKD in NSi –, se v navedenih prispevkih veže s hkratnim podpihovanjem razkola stranke NSI zoper stranko SLS. Gre za podpihovanje razkola med današnjima subjektoma stranko SLS in stranko NSi, ki kaže na pokroviteljsko vzvišeno ideji o večvrednosti NSi nad Slovensko ljudsko stranko (SLS) v konkurenci obeh znotraj katoliškega dela slovenskega volilnega telesa.

Tako politika potvorbe dejstev o enosti SKD in NSi, kakor tudi politika razkola NSi zoper SLS (in zoper SDS) je nedoraslo napačna, izbor g. Strgarja kot staroste NSi je prav tako napačen.

Napačni mnenjski promoviranci, npr. Anton Tomažič

Nadalje so odgovorni napačni mnenjski promoviranci te stranke, na primer g. Anton Tomažič z bizarno nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljeno politično akcijo »Formula(cija) za spravo – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!« (Delu 24. 8. 2019, Časnik 25. 8. 2019 in 26. 8. 2019).

Politična akcija je nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljena glede na bistveno mnogodesetletno persistirajočo vsebinsko okoliščino globoke krize slovenskega naroda in države še danes, torej že skoraj 80 let od sprožitve zadevnega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in njegovo tedanjo državo ter že skoraj 30 let od ustanovitve sedanje Republike Slovenije.

Slovenci bistvene vsebine zadevne politične akcije – »formula(cije) za spravo« – g. Tomažiča, to je mnogo-desetletno prikritih okoliščin masovnih hudodelstev in nepretrgane sistemsko-strukturne rdeče niti slovenskega totalitarnega prokomunizma, sploh še nismo niti ugotovili.

Zato je taka politična akcija, ki danes (2019 !) prizadetim Slovenkam in Slovencem novo-dvojno zapoveduje, da »nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno«, bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena. Navedena bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena politična akcija poznanega mnenjsko promoviranega osamosvojitelja g. Tomažiča, lahko kaže na obstoj našega specifičnega hudega problema.

Naš specifični hud problem je v naši lastni mnogo-desetletno nepretrgani globoki prokomunistični indoktriniranosti še danes, to je skoraj 30 let od ustanovitve Republike Slovenije. Ta problem sproža naše ponavljajoče se samo-poškodovanje slovenskega naroda samega z napačno politično akcijo posiljene »formula(cije) za spravo«, ki je v vsebinskem bistvu zgolj naslednje:

  • prvič: nadaljnja rdeča nit cenzure zoper pristno demokratično opozicijo Slovenije, in
  • drugič: podtaknjena zapoved prokomunistično indoktrinirane sprave.

43 KOMENTARJI

  1. Vse to drži. Na svetu sta le dva rodova ljudi; tisti, ki se držijo Božje Besede tudi za ceno življenja (manjšina), ter tisti, ki so Bogu uporni (asure, kot npr. Greta). Ti drugi pa so dveh vrst: odkriti prevratniki (ateisti, komunisti, anarhisti) in pa prikriti, hinavski.

    Hinavski rod se dela vernega, poklekuje v cerkvah in krade zakramente, v sebi pa je še vedno le sam sebi služeč. Pravzaprav je ključni problem vseh Bogu-uoprnih enak: PREDOJDIPALNOST. Nerazrešen ojdipov kompleks zaradi pomanjkanja ljubečega a strogega (kadar je to nujno) očeta. Zahodna civilizacija je vse bolj predojdipalna. V slovenskih filmih ni očetov ali pa so zgube. Mati Cerkev je samo še stara mama, ne pa občestvo očetov. Zato ima NSI svetlo prihodnost. Avtor zapisa:

    “Nesposobno nedorasla selekcija kadrov vodstva stranke Nova Slovenija, s predsednikom mag. Toninom na vrhu …”

    Takšna zalega zdaj kraljuje svetu (Macron, Trudeau, Kurz, Merkel, Juncker, Šarec …). Imajo obupen srd prodi raznim Trumpom, Janšem, Orbanom, Salvinijem, ko pa izberejo papeža, izbirajo vse bolj feminilnega. Tak pa ne pozna meja, in ravno v tem je draž predojdipalnosti: ničesar, kar svetujeta oče in Oče, ne sprejemajo. Zato je ta pot že od nekdaj znana kot – satanova.

  2. Toninčič je pak ugotovil, da bi rad več dobil od korita. V španoviji s SDS oz. komunajzarji konvertiti mu to nikakor ne rata, pa bo poskusil še s kominajzarji nekonvertiti.

    Morda pa pri pravilno odmerjenem koriru obstaja prostor za Toninčkece, čeprav močno dvomim.

    • Je pa razlika med tistimi konvertiti , ki so postali konvertiti v prejšnjem režimu in bili obsojani od kom.režima in tistimi potem, ki so spet pristali v jati LDS ali SPD! Malo razuma ne škodi!

  3. Žiga, vi se še kar naprej lepo ravsajte med seboj, tako kot že nekaj desetletij! Jaz pa bom mirno nadaljeval mojo pobudo za SPRAVO, ker vem, da le to lahko pozdravi Slovenijo. Sem pa že od samega začetka pričakoval, da tega ne bodo podprli vsi, ampak, upam, da vsaj kakšnih 80% ljudi. In to bo kar dovolj! Na vsaki strani bo pa diametralno nasprotovanje kakšnih 10%, takšnih kot ste vi. Uživajte še naprej!

    • Gospod Tomažič, ni jasno ali vam gre za spravo ali “spravo”. Za enkrat je videti bolj to drugo. Morda vam ni jasno, kaj ta pojem sploh pomeni. Kajti sprava, kjer se nič ne spremeni, ni sprava, ampak novo pometanje problema pod preprogo, nov videz sprave. Sprava je mogoča samo prek obojestranskega iskrenega priznanja na dejstvih temelječe resnice. Ali to priznanje imate?

      • Se strinjam. Sprava je predvsem strogo individualno dejanje. Nobena manifestacija in proklamacija, pa naj se še tako lepo bere, je ne omogoča. Lahko je tudi perfidna manipulacija, prevara, ki smo jo v Rogu enkrat že doživeli.

    • Dokler tapravi ne obsodijo komunizem in revolucijo, je vsaka sprava kilava, nedodelana in ne pomeni nič!Postanete le prevarani neumnež, ki ga vedno prinesejo naokoli!!

  4. Naj poiskusim z kometarjem še danes, ker moj včerajšni na isto temo ni bil objavljen.
    “Huda kriza NSi – napačna politika, ..” Politika NSi-ja je lahko napačna zgolj zaradi imena stranke. NSi je deklarira kot “krščanska demokracija” in ljudje jo presojajo iz tega vidika. Vskado ima določenoo precepcijo , kaj to je. Nekatere KD daje sigurnost, druge odbija. NSi, bi morala pred premikom politike spremeniti ime, ki jih determinira. Lahko igrajo igro všečnosti, lahko igro načelnosti, njihova odločitev. Za preboj vplivnosti v družbi pa je pot v Sloveniji jasna in NSi se je odločila, da ji je to prioriteta.

    • In katero ime bi bilo po vasem dobro, ce krscanskodemokratsko ni? Da bi, kot pravite, povecali vpliv v druzbi. Ce je temu namenjeno ime.

      Sicer je to vase gledanje. Moje ni. Ime mi je tako kot mi je ime. In me briga, koliko je moje ime vsec drugim ljudim. Moje politicno prepricanje je moje prepricanje. In ga ne bom menjal, zato da bi vsec drugim. Tako kot ne bom menjal dejstva, da sem Slovenec ali da sem v kristjan zato, da bi bil vsec drugim.

      Ce me kaj moti pri enem delu N.Si, zlasti nekaterih mlajsih izpostavljenih clanov, je zlasti moj vtis, da ne vedo cisto dobro, kaj so, v kaj verjamejo, kaj deklarirajo. Ce ne, se ne bi v preteklih letih dogajali ocitni zdrsi, ki jih ne bom ponavljal, da ne bi bil razumljen, da napadam N.Si.

      S krscanskodemokratskim imenom kar se mene tice sicer ni nic narobe. Nasprotno. To je eno najbolj pozitivnih politicnih imen, ali kar najbolj pozitivno, z izpricanimi rezultati v drugi polovici 20 stoletja nase celine.

  5. Ne vem zakaj sem dobil občutek, da avtor zapisa g.Žiga Stupica vidi krizo, napačno politiko, slabo vodenje NSi v tem, da se želi “odlepiti” od SDS, in da si prizadeva za spravo (Anton Tomažič). Ali je njihova politična smer pravilna ali ne, bodo na prvih naslednjih volitvah odločali volivci, ki jih resnico na ljubo na volitve pride vse manj. Ne toliko zaradi NSi, prej zaradi kakšne druge politične stranke, ki deluje nepovezovalno.

    • Tole je pa nelogično! Ker je gotovo mišljena SDS kot druga politična stranka, je res abotna ugotovitev, da zaradi nje pride na volitve manj ljudi! Njenih 25 odstotkov kaže, da njeni volilci gotovo pridejo, volilci drugih demokratičnih strank pa pač ne!

      • Volilci demokraticnih strank je zelo vprasljiv, ce ne varljiv pojem. Predvsem ljudje, volilci, niso last strank in strankinih aparatov. Lahko si stranka pridobi zaupanje volilca, da jo voli. Nikjer ni garancije, da jo bo volil tudi naslednjic. Torej je v trditvi, da so “nasi” volilci, ali volilci demokraticnih strank ostali doma v temelju zgresena. Nespostljiva do clovekove svobode in dostojanstva. Ljudje, volilci niso lastnina. Razen v suznjelastnistvu. Volilci, ki ne pridejo na volitve ima svoje, taksne in drugacne razloge. To niso volilci te in te stranke. Ce jih ni, ne samo da niso njihovi, oziroma so nikogarsnji, ampak so si njihovo zaupanje ocitno zapravili.

        • Seveda so volilci strank njihovi pristaši in volijo njihov program, ki je odsev njenega mišljenja o vseh zadevah v določeni državi! Resne stranke imajo stabilne programe in jih le dodelujejo, zato je vsak resni volilec nazorsko stabilen in zato tudi njegova stranka! Ti, ki ne pridejo na volitve so ali volilci selilci ali pa nestabilni ljudje, ki jih lahko agitprop nazorsko usmerja!! Volitve niso kmečki sejem, so najvišje dejanje v demokratični državi, pri nas je pa ta še kilava in plenicah!

          • Smeh. Večina ljudi pač nikoli ne izbere te ali one stranke, tega ali onega kandidata, zaradi političnega programa. V zgodovini samostojne Slovenije še nikoli ni zmagala stranka zaradi svojega “dobrega” programa, ker praktično noben volivec ne prebere programa.

            Vse je v vizualni in govorniški veščnosti kandidatov, nekaj malega pa so načrtovani ukrepi. Podrobnih programov še člani strank ne poznajo in ne berejo. Če mislite drugače, živite v veliki iluziji.

        • Tako izjemno nizka volilna udeležba na Slovenskem je očiten znak nizke politične kulture. Morda res še nismo zreli za demokracijo. Demokracija je tudi to, da prideš na volišče in prečrtaš vse stranke in njihove kandidate. Ampak moraš priti!

    • Igor Gošte: “….volivci, ki jih resnici na ljubo na volitve pride vse manj. Ne toliko zaradi NSi, prej zaradi kakšne druge politične stranke, ki deluje nepovezovalno.”

      Joj, gospod Gošte, saj menda vendar ne mislite, da nepovezovalno deluje LMŠ – lista bivšega kamniškega župana in akademskega igralca, ki je že v predvolilni kampanji pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, v vseh svojih javnih nastopih, ko so ga novinarji nenehoma spraševali o možnostih sodelovanja z drugimi strankami, venomer vztrajno zavračal kakršnokoli možnost povezovanja z Janezom Janšo in SDS?

      Menda tudi ne mislite, da so nepovezovalno delovali vidni člani N.Si, npr. ga. Ljudmila Novak, ko je javno zavračala sodelovanje z Janšo, g. Anton Tomažič, ko je javno pozival, naj Janša preda mandatarstvo nekomu drugemu ter strankin najbolj “iztrčani” pravnik Janez Pogorelec, ko je javno pozival vodstvo N.Si, naj se priključi političnemu bojkotu Janše in SDS, kakor so ga, sledeč pozivom Marjana Šarca (ki je tedaj dejansko posegel po mandatarstvu, še preden mu je bilo to ponujeno), izvajale vse stranke sedanje vladne koalicije?

      Nenazadnje, menda ne mislite, da so nepovezovalno delovali prvaki strank sedanje vladne koalicije, vključno z lepim Lukcem, ko se niso hoteli udeležiti niti pogovorov o morebitni koalicijiski povezavi s stranko SDS?

      Ne, kje pa! Zgoraj našteti niso delovali in ne delujejo nepovezovalno!

      Prav nasprotno: zelo močno so se povezali zaradi enega samega cilja – da bi se kljub volilnemu porazu sami povzpeli na oblast!

      Ta cilj so lahko dosegli samo s kategoričnim zavračanjem Janeza Janše kot morebitnega mandatarja ter stranke SDS kot morebitne koalicijske partnerice. Samo tako povezani so lahko politično izigrali stranko, ki je na volitvah prejela daleč največje število glasov slovenskih volivcev!

      Izključujoč zgolj stranko SDS so seveda delovali povezovalno, da so se kot poraženci volitev mogli sami povzpeti na oblast. Povezovalno še naprej delujejo točno toliko, da lahko ostajajo na oblasti in v vseh sferah družbe vzdržujejo monopole levičarske politike.

      Če torej zaključujete, da N.Si ne deluje nepovezovalno in da nepovezovalno ne delujejo niti vsi politični subjekti, ki se na noben način niso hoteli povezati z Janezom Janšo in stranko SDS, vam ostane samo še ena politična stranka in njen predsednik – da lahko zopet zmagoslavno pokažete s prstom nanju kot prvega in edinega “grešnega kozla” v tej državi…

      • Ga. Vanja, čestitam za voljo, da “super” novinarju I.G. sploh imate voljo karkoli razlagati !! Ko nam je vsem jasno, da je skregan z dejstvi in manipulira. Spada v krdelce t.im. vsegliharskih žurnalistov, ki nategujejo bralce, tiste, ki se mu seveda pustijo…Žal pa je takih ker veliko v Butalah , bralcev namreč. Žurnalistov pa tudi vse več…ki jih držijo za golšo…

    • Spoštovani gospod Igor,
      vaše sicer všečno “vsegliharstvo” v stilu Sunčičeve, Turka in vse očitneje tudi Kršinarja nekako bolj sodi v Reporter – enkrat po Kučanu in Mescu, drugič z enako mero po Janši, za ravnotežje, da bo mir.

      • Zelo zanimivo dojemanje novinarstva in medijev – takšno, ki se v ničemer ne razlikuje od komunističnega. Naši so Bog, po ostalih pa gnojnica.

    • Ko novinar, ki sam sebe zelo visoko ceni, Tomažičevo otročjo pobudo za spravo s žaljivim besedilom za vsakega, ki ima vsaj malo soli v glavi, jemlje za resno, je pa res beda.
      Vse kar je napisal avtor Stupica, zelo zelo drži. Intelektualni potencial NSi je slab, za nameček pa bi bili radi “zraven”, pa naj stane kar hoče…Oni bi eno gredico na velikanski njivi obdelovali, tam nastavili ene 30 svojih ljudi, to je zanje zadosti….

    • Gospod Gošte, zadnje čase bujno uspevate v discipliniranem Reporterju s “povezovalnimi” prispevki, od katerih niti enemu ne umanjka ime Janeza Janše in SDS-a. Seveda ne v pozitivnem smislu. Kot se za novinarja na liniji seveda spodobi.

  6. Desnica pretirava pri medijskem lovljenju čarovnic v svojih vrstah, oziroma očrnevanju ljudi v svojih vrstah. Tega levica ne počne, pa čeprav ni prisegla svetopisemski ljubezni med ljudmi, ki zahteva drugačen pristop, ko gre za nestrinjanje z mišljenjem oziroma programom vodilnih ali posameznikov na desnici.

    Kako naj pristna demokracija v Sloveniji zaživi, če je še na desnici ni.
    Tekmujmo v plemenitih demokratičnih predlogih in razpravah, ne pa v diskreditacijskih napadih na posamezne osebnosti.

    Dajmo pozitiven zgled levici, kako se uresničuje plemenita pristna demokracija. Potem bo nastal užiten in plodovit slovenski razvojni sad.
    v nasprotnem primeru pa bo le razkol in razdor ter zamere.

    • svitase .. “Kako naj pristna demokracija v Sloveniji zaživi, če je še na desnici ni” ..
      —-
      Po moje je pa ravno to demokracija.
      Da povemo tudi tisto boleče in pa po resnici. Verjamem da dotičnim iz stranke NSi ta kritika ni po godu.
      Vendar naj bi cilj kritike bil poglobitev v problem, ki očitno obstaja.
      In ne užaljenost in medosebno obračunavanje.

  7. Slovensko volilno telo je najbolj občutljivo na brezplodne razprtije, ker ve da je za Slovenijo odrešilno ustvarjalno sodelovanje vseh, ki želijo rast posamičnega in skupnega skupnega slovenskega dobra.

    Zakaj so na desnici tako formalistični programi, ki ne vključujejo slovensko dobrodušno dušo in srce, ki je tudi vrednota slovenske kulturne dediščine.

    Dobrodušna duša, ki zna pritegniti k prizadevanjem k vrednotni rasti posameznika in slovenskega naroda:
    – za gospodarno in odgovorno upravljanje s slovensko državo
    – za nepristransko in pravično in odgovorno pravosodje
    – za pravične zakone in sodno prakso
    – za človekoljubno in gospodarno ter odgovorno zdravstvo
    – za pristno demokracijo, ki ceni koristnost predlogov za vrednotno
    rast slovenske države
    – za odgovorno varovanje in negovanje slovenske duhovne in materialne kulturne dediščine.

  8. Zakaj sta levica in desnica odlični za polnjenje žepov:
    – desnica z dobrim delom in gospodarjenjem
    – levica s trošenjem ustvarjenega.

    Zakaj pa imata na stranskem tiru – tisto bistveno:

    – kako plemenititi in uresničevati vrednote, ki nam zagotavljajo: vrednotne osebnosti, medsebojno ustvarjalnost in sodelovanje, razumevanje, zaupanje in optimalen mir, ki pa ne zanemarja brezhibno medsebojno kontrolo in delovanje kontrolnih institucij….

  9. Tokrat se v celoti strinjam z avtorjem. Dodal bi le, da je stranka NSi, s takšno vsebino, ki jo ponuja, povsem nepotrebna. Sloveniji je nujno potrebna krščanska (katoliška) politična stranka, ki bo ob konzervativnih vrednotah absolutno zavračala komunizem, ki se nam ga ne neha in ne neha vsiljevati. Ob SDS in prebujeni SLS (kateri pa ne zaupam v celoti) je očitno potrebna vsaj še ena demokratično ozaveščena stranka, ki se bo znala spopasti s slovenskim komunističnim rakom, ki nas razžira. Stvar je vse bolj zapletena, saj so slovenski komunisti opogumljeni s podporo mednarodne levice. Več kot očitno je, da kominterna ni razpadla, ampak se je samo potuhnila. Tudi zahodni levičarji namreč vedno govorijo samo o fašizmu in nacizmu, nikoli o komunizmu. NSi ni dorasla izzivom resničnosti. Še bolj pa je videti kot potuhnjen komunistični satelit, ki mutira vsakokrat, ko je to potrebno.

    • Katera stranka je komu potrebna, ce sploh katera, odloca vsak zase. Ne vem, zakaj bi vi ali avtor Stupica odlocali za druge. Ce je Jozetu Strgarju ali Antonu Tomazicu po volji N.Si in ne katera druga stranka, je to povsem njuna zadeva, ne vasa. In obratno.

        • Jaz dobim vtis, da se tule zeli, pobujeno s strani avtorja clanka, oznaciti Strgarja in Tomazica za nekaksni crni ovci in ju utisati. To ni nic dobrega. Dialog je vedno boljsi, pri cemer se mi vsak pravico kdaj zmotiti. Razdor se dela s takimi clanki in slabi moznosti, da se kdaj v prihodnje oblikuje drugacna vlada.

          • Ti povem, IF, da večina normalnih ljudi preprosto ne razume, kakšne namene ima NSi in kaj hočejo Strgar, A. Tomažič, Tonin, Ljudmila … Meni osebno se ne sanja, kaj hočeta vsakokrat v svojih člankih povedati Strgar in Tomažič. Kot da smo vsi mi dolžni skrbeti za dobrobit neke stranke (in plače nekateih), ne pa za dobrobit države in naroda.

    • Marsikaj drži od povedanega, gledano iz raznih zornih kotov in ta debata se mi zdi potrebna, seveda pa z dobrim namenom, ne da sedaj razpade še NSi. Občinski dbori po državi naj ugotovijo ali imajo pravo vodstvo ali ne, glede na politiko negotovosti, ki ne privlači volilcev in ne kaže na dolgoročno jasno politiko krščanskih demokratov. Kolikor sem imel občutek, je NSi nastala iz strahu, da jo bodo “sovražno prevzeli” kadri zadružnikov rdečih samoupravnih usmeritev zadrug v državni lasti. Torej, že takrat se je govorilo, da so začeli ti prevzemati oblast v SLS in da je ta satelit. Potem se je začelo opozarjati, da se to dogaja NSi, potem, ko je vodenje Sveta stranke “prevzela” neka skavtska garnitura, ki naj bi jo pripeljal Tonin. Sam teh informacij nisem nmogel dobiti iz prve roke, čeprav je pok. Justin Stanovnik bil zelo žalosten, da se je zgodil prevzem še zeleno neizkušenih in morda z drugačnimi osebnimi nejasnimi pojmi in delovanji pod strankinim dežnikom.
      Medtem, ko se je v SLS zgodil nek premik, se v NSi za to niso odločili in kot kaže, se morajo takoj odločiti, sicer bodo potonili, kar bo škoda za vse. Skoraj stvar nemogočega je, da bi se isto misleči obeh strank dogovorili za združenje teh strank v vsebino, ki sta jo dajala na začetku Oman in Peretle. Seveda na začetku! Puckanje v ozadju pa naj se neha! Kdor v stranki dovoli, da se stranko financiraiz virov nasprotnih krščanskim vrednotam, naj zgine iz strankinega vodstva takoj. Izstopil sem iz teh aktivnih krogov zaradi teh dogajanj, čim sem opazil, da stvari ne peljejo nikamor in so pogubne. Rezultati kažejo, da sem se odločil prav pa ni to nikomur nič povedalo. Žal! Tudi prikrite neformalnekoalicije na občinskih ravneh, ker te prinesejo kak evro s strani vlade, če podpreš kandidata strank na vladavini državnega proračuna, je enako pogubno. Bi bilo nekaj običajno zapacanega v politiki države, kjer možgani volilcev niso oprano poškodovani, pri nas pa ne. Morajo biti stvari jasne in natančno opredeljene, ker pa niso, izgubljamo iz volitev volitve, če ne na volitvah pa na ulici obešanja lutk in grožnje si upajo tudi uresničiti. Vse bolj!
      Prvo kar jue pa nehajte se med strankami posipati z blatom, ker, kolikor si oblatil sorodno usmerjenega, toliko si sebe-povedal o sebi!!!

    • Bajuk je prišel z dobrim namenom in prinesel veliko znanja, kljub temu ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo z rojaki v matici. Ko je ustanavljal stranko, je podčrtal, da se morajo voditelji v njen vrh voliti od spodaj navzgor in ne kar tako, kot je tu navada.
      Ob razpadanju SKD in “podobnega”, je Janša rešil volilce iz “ceste” in tako prevzel breme, ki bi ga morala nositi prava SLS po tradiciji in imenu.
      Sedaj jih enostavno ne more vreči nazaj na cesto in se iti pravo socialdemokracijo. Tega volilci v Sloveniji ne razumejo. Moral bi imeti tisti, ki bi bi to privoščil, milijone na mesec, da bi ustanovil medijski prvovrsten potencial , s katerim bi lahko to razložil, tega pa nihče na demokratični strani nima.
      V tistem primeru bi lahko mednarodno kapitalsko podprta SLS ponudila vsebino, ki ji gre.
      Dokler pa se krščanska špolitika mednarodno ne poveže s sorodnimi strankami v prikrito totalitarnih državah rdeče kontinuitete, lahko vstrajajo le na križu in iz tega pricurlja odrečujoča pamet in streznjenje na dolgi rok.

  10. Končno je nekdo gospoda Strgarja in Tomažiča in njuna “modrovanja” argumentirano postavil na pravo mesto.
    Čestitam, g. Stupica in hvala za ta prispevek!

  11. svitase 24. septembra 2019 at 09:48 “Kako naj pristna demokracija v Sloveniji zaživi, če je še na desnici ni.”

    Vprašanje za milijon evrov!!! Čisto pravo vprašanje!!!

    Sicer pa je vso to sranje, ki je po EU in ZDA posledica demokracije, iz katere so izgnali Boga. Sedaj se pa čudimo, zakaj ni Božjega kraljestva. Demokracija deluje le, če je Bog na prvem mestu. Saj je potem vse ostalo na pravem mestu.

    Kar se tiče demokracije … nekako še prenesem, da je glas bedaka enak glasu pravičnega genijalca. Ampak da dva bedaka lahko preglasujeta pravičnega genijalca, tega pa ne dojemam. Adijo zdrava pamet!

  12. Odlično, g. Stupica. Jasno in glasno. Koritarskim potuhnjencem iz NSi je treba povedati kar jim gre.
    To ni (več) Bajukova NSi. Spomnimo se, zakaj je sploh nastala, namreč zaradi upora po prosluli združitvi
    SKD in SLS z umazanim namenom ustavnega amandmaja o izničenju na referendum izglasovanega večinskega volilnega sistema (ki bi onemogočil ribarjenje v kalnem). Kar jim je, umazancem, žal tudi uspelo.

    Usmiljenost do odpisanega Peterleta je dr. Bajuka drago stala, koritarski kamarili je znova uspelo
    izničiti poštene namene uglajenega (in poštenega) gospoda z velikim G. Poštenosti tam, v NSi, ni več,
    že dolgo ne. Dovolj jasno so že dokazali, da jim gre za njihove kariere (beri: dobtinice, pravzaprav
    pomije, z bogatinove mize murgelskega zla). Odveč je omenjati Kučanovo penzijo, zakon o zapiranju arhivov, o grobiščih namesto moriščih ipd. Da o tajkunskemu sponzorju Škrabcu ne govorimo.-

    In to naj bi bila “krščanska” druščina? Morda za naivne pobožne ženičke (tercialke, če že slučajno po
    nedeljski maši ne gredo volit Kučanove klovne), rdeče usmerjeni bodo pač raje volili original in ne
    prislinjenega ponaredka. Kaj jim torej ostane, razen varanja naivnežev in blatenja skupnega sovražnika,
    SDS in JJ (uničimo jih, pa bomo vodilna stranka na “desnici”). Malo morgen. Briga njih Slovenija, “uzmi
    sve što ti život pruža”, bi rekli “naši južni bratje”.

    To je pot v pogubo, zasluženo. Bog je, je rekel celo Srečko Katanec.

  13. @Igor Gošte:
    – »Ne vem zakaj sem dobil občutek, da avtor zapisa g.Žiga Stupica vidi krizo, napačno politiko, slabo vodenje NSi v tem, da se želi “odlepiti” od SDS, in da si prizadeva za spravo (Anton Tomažič). […]«
    ———-

    Zahvaljujem se za vaše mnenje.

    A. IZVEN-RACIONALNA MNENJA

    Nosilna dilema vašega mnenja je o vašem vprašljivem občutku (prim. navedbo: »ne vem zakaj sem dobil občutek«). Ker je nosilna dilema mnenja o vprašljivem občutku, je izven-racionalna. Odgovor na dilemo o vprašljivem občutku je v področju psihoanalize, za kar manjka podatkov.

    Nadalje krepi zapletenost izven-racionalne nosilne dileme o vprašljivem občutku to, da je nanjo vpetih več neutemeljenih hipotez. Primer je vpeta neutemeljena hipoteza, da si g. Anton Tomažič s svojo politično akcijo prizadeval za spravo (prim. navedbo: »da si prizadeva za spravo (Anton Tomažič).«

    B. PRISTNA SPRAVA JE ŽE DOSEŽENA (!) DNE 25. 6. 1991 – SPRAVA POMENI PREPREČITI TOTALITARIZEM

    Hipoteza, da si g. Tomažič s svojo politično akcijo »Formula(cija) za spravo – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!« prizadeva za spravo, je neutemeljena. Pri tem uvid v neutemeljenost hipoteze ovira promocija termina »sprava« v politični akciji. Promocija termina »sprava« namreč ne pomeni samo po sebi, da gre po vsebini dejansko za pristno spravo.

    Neutemeljenost te hipoteze je bila osvetljena v komentarjih pod zadevni prispevek »Formula(cija) za spravo – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!« na Časnik z dne 26. 8. 2019. Hipoteza je neutemeljena, saj politične akcije dejansko posiljuje »spravo« z dejstvi slovenskega totalitarnega prokomunizma, kar je neutemeljeno. In je nedopustno, saj je po vsebini, obratno od jedra vsebine te politične akcije, pristna sprava slovenskega naroda in države že dosežena (!) dne 25. 6. 1991 – sprava pomeni preprečiti totalitarizem.

    Politična akcija je zato neutemeljena, in je tudi nedopustna. Je nedopustna, ni pa prepovedana. Ni prepovedana, kajti Slovenci, za razliko od pretekle totalitarne države, v Republiki Sloveniji varujemo svobodo govora.

    Omenjene komentarje pod prispevkom z dne 26. 8. 2019 o neutemeljenosti njegove politične akcije je g. Tomažič objavil na svojem Facebooku 2. 9. 2019 ob 9:05, skupaj z uvodno neutemeljeno izrečeno fatvo zoper mene. Na Facebooku vsebinsko argumentiranih komentarjev ni bilo veliko, mestoma je šlo za izven-racionalne odzive občutij, podobno kot v primeru vašega mnenja zgoraj, g. Gošte.

    Gledano po razumni vsebini pa se je tedaj na Facebooku pojavilo mnenje g. Benjamina Henigmana, poznanega nekdanjega poslanca stranke SKD, ki je podal ugodno ocenitev takole:

    – »odlično utemeljeno ustavno-pravno stališče do bivšega režima.[…].«

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite