Po Toninovem NE Šarcu je do nove vlade še daleč

Matej Tonin je v izjavi za javnost dejal, da NSi ne bo nadaljevala pogovorov o koaliciji, ki jo sestavlja Marjan Šarec. V Novi Sloveniji so se v ponedeljek, 17. 7. 2018, Marjanu Šarcu (LMŠ) »zahvalili za sodelovanje«. Vodstvo stranke je zavrnilo možnost sodelovanja v nastajajoči koaliciji z LMŠ, SD, SMC, ZAB in DeSUS.

Kot zanimivost naj omenimo, da je Tonin v predstavitvi odločitve vodstva NSi, da zaključijo koalicijske pogovore s Šarcem, med drugim izpostavil dvom v stabilnost Šarčeve koalicije. V zvezi s tem je omenil možnost, da bi jih Šarčevi koalicijski partnerji lahko s pomočjo Levice preglasovali. Naj spomnimo, da so pretekli teden to možnost izpostavljali tudi Časnikovi komentatorji, ki so se med drugim poglobili v skrivnosti koalicijskega (ne)sodelovanja Šarec-Tonin na ravni Občine Kamnik.

Objavljamo prve odzive apolitičnih analitikov, ki jih je zbral Gašper Blažič. Ti so že v torek zjutraj komentirali odločitev NSi, odgovarjali pa so tudi na vprašanje o možnostih novih predčasnih volitev v Sloveniji še v letošnjem letu.

Jože Biščak, urednik Demokracije, vidi naslednje najbolj verjetno zaporedje dogodkov, ki bodo sledili ponedeljkovemu odstopu NSi od pogovorov za sestavo vlade pod odstvom Marjana Šarca:

»Prizadevanje in lobiranje, da se oblikuje vladna koalicija z Levico. Na to nakazuje, prvič, aktiviranje nekoč liberalnega mladoekonomista Jožeta P. Damijana, in drugič, anketa Ninamedie, ki LMŠ in preostalo četverico strank prepričuje, da jih volivci ne nagrajujejo, ker so med seboj nekooperativni, kar pomeni onemogočanje leve vlade in grožnjo, da bi z novimi volitvami pridobila samo Janševa SDS.

Če ne bi uspelo oblikovanje leve vlade, bi globoka država ponovno iz predala potegnila idejo o »tehnični vladi«, kamor bi bila ponovno povabljena NSi.

Če tudi to ne bi prineslo rezultata, bi Marjan Šarec kljub vsemu poskusil srečo v državnem zboru. Računal bi na podporo Levice, če pa je ne bi prejel, bi mu glas dala Ljudmila Novak, vsaj eden manjšinski poslanec in mogoče še kdo iz SNS. A bi se lahko zapletlo: dobil bi podporo kot mandatar, potem pa obstaja možnost, da državni zbor ne bi potrdil njegove predlagane vlade.« (Več tukaj)

Matej Kovač, komentator Časnika in Družine:

»Prav je, da NSi pokazala, v čem je težava pri Šarčevi koaliciji. Že znotraj strank propadle bivše vlade ni neke programske enotnosti, še manj pa neke osebne kohezije. Dejansko se je pokazalo, da ne  gre za usklajevanje programov, ampak predvsem za kadrovsko usklajevanje znotraj strank tranzicijske levice. Po mojem mnenju to še ni konec, ker bo še več poskusov, da se ‘reši’ Slovenija. Mislim, da predčasnih volitev ne bo, ker je preveliko število poslancev, ki rabijo biti poslanci naslednje štiri leta.«

Matej Lahovnik, ekonomist:

»Odločitev NSi je glede na potek pogajanj logična, hkrati pa zelo smiselno utemeljena na vsebinskih in ne ideoloških podlagah. V predčasne volitve ne verjamem, ker praviloma poslanci niso naklonjeni, da bi rezali udobno vejo, na katero so se šele dobro usedli. Poleg tega bi predvsem stranke, kot so LMŠ, SMC in SAB, veliko tvegale, saj imajo zelo nepredvidljivo in nestabilno volilno telo.«

Matevž Tomšič, sociolog:

»Odločitev NSi pravzaprav ni bila nepričakovana, saj se je v pogajanjih s peterico strank že pokazala nezadovoljstvo s tem, kako se stvari odvijajo. Vstop v takšno vlado bi bil za NSi zelo veliko tveganje, saj so vse ostale stranke iz drugega pola. Vstop v takšno koalicijo bi bil opravičljiv edino v takem primeru, če bi stranka uspela doseči zelo jasne zaveze za uresničevanje svojega programa, še zlasti glede uresničitve odločbe US o financiranju zasebnih šol. Kar se tiče predčasnih volitev, ničesar ne morem napovedovati, jih pa ne izključujem.«

Igor Podbrežnik, vodja spletnega portala Časnik:

»Menim, da odstop NSi še ne pomeni nujno predčasnih volitev, za zdaj je prišlo le do razmisleka in potrditve, koliko je sploh mogoče sodelovati z Marjanom Šarcem, s katerim ima predsednik NSi Matej Tonin že osem let izkušenj pri delovanju na lokalnem nivoju. Proces se bo nadaljeval v smeri koncesij, ki jih bodo te stranke ponudile Luki Mescu in Levici. V državnem zboru se lahko zgodi marsikaj, saj bo lahko kateri od poslancev ‘pozabil’ pritisniti na tipko. Na koncu pa bo grožnja predčasnih volitev tako močna, da se bodo iniciatorji »sredinske koalicije« potegnili nazaj in morda celo prisluhnili Janezu Janši.«