Letos tek trojk že v marcu, na vrhuncu epidemije

Taisti mediji, ki so Šarcu pritrjevali in Slovence prepričevali, da je edina prava rešitev v volitvah, zdaj tečejo v trojkah in z medijskimi umori zlobno iščejo napake, ali se jih kar izmislijo, ter hujskajo poneumljeno ljudstvo proti vladi, ki ga rešuje.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj v Ljubljani spomladi že desetletja dolgo prirejajo tek trojk. Še ne? Zakaj so trojke popularne tudi v teh dneh,  ko smo obkroženi z nevidno grožnjo bolezni in morda celo mučne smrti. Seveda, verjamem, o tem do danes še niste razmišljali. Zgodovina se ponavlja kot farsa. V Sloveniji pa ne samo kot farsa, ampak kot tragedija.

Vosovci

Zgodovina se ponavlja kot farsa. V Sloveniji pa ne samo kot farsa, ampak kot tragedija. Med drugo svetovno vojno je, kot je splošno znano, komunistična partija uresničevala peklenski načrt likvidacij s trojkami, ki so jih sestavljali zaslepljeni komunisti – likvidatorji. Pod njihovimi streli so padale žrtve, katerih krivda naj bi bila resnično ali domnevno oviranje prehoda v skorajšnji komunistični raj. V spomin na te zločinske pohode trojk se z nezmanjšano vnemo tudi v demokratični Republiki Sloveniji iz leta v leto organizira tek trojk po ljubljanskih ulicah.  Malokdo pravzaprav ve, da je posebnost ljubljanskega teka trojk žalosten in hkrati ciničen spomin na revolucionarna grozodejstva. Likvidatorji so zvesto sledili navodilom trojke vseh trojk, Kardelju in zakoncema Kidrič.

Žrtve morajo biti! Več ko bo žrtev, večja bo verjetnost, da komunisti prevzamejo oblast. Niso se zmotili. Uspelo jim je.

Medijske likvidacije

V teh dneh, ko smo priča katastrofi planetarnih razsežnosti, so se v Sloveniji znova pojavile trojke. Tokrat delujejo trojke, ki izvajajo likvidacije v medijih in na družbenih omrežjih. Mar se člani trojk ne  zavedajo, da s svojim razdiralnim početjem posredno potiskajo sodržavljane v smrt? Mar ne vedo, da tokrat ni spiskov za likvidacije, ker virus ne razlikuje med našimi in vašimi, ne loči barv? Upajmo, da njihovemu slaboumnemu početju ne naseda preveč ljudi. Tudi upamo, da se njihovi bralci in sledilci zavedajo, da bi bila cena za strmoglavljenje desne vlade astronomsko visoka. Morda pa mladi sodobni revolucionarji vidijo priložnost, da se brez zamudnega sprejemanja zakonodaje o evtanaziji znebijo pretežnega dela starejših sodržavljanov in razbremenijo pokojninsko blagajno.

Upam, da sem v drznem razmišljanju osamljen ter se motim, in da  gre pri vsem skupaj vendarle smo za strah pred izgubo privilegijev, lagodnega življenja na račun sodržavljanov ter ugrabljanje oblasti za vsak ceno.

V medijih in na družbenih omrežjih se iz ure v uro ustanavljajo nove trojke, zato jih je nemogoče popisati, vendarle pa bi kazalo objaviti članstvo treh najudarnejših. V prvi so Damir Črnčec, Marjan Šarec in Tanja Fajon, v drugi Blaž Zgaga, Grega Repovž in Primož Cirman ter v tretji Boris A. Novak, Rudi Rizman in Rudi Bregar. Naj prikličem iz spomina, Bregar je samooklicani Šarčev stric iz ozadja. Kot leta 1941 so tudi letos na neznani datum ustanovili »osvobodilno fronto«. Ustanovni člani so: RTV Slovenija, POP TV, TOPNEWS, NECENZURIRANO, MLADINA, DNEVNIK, VEČER, nevladne organizacije, »napredni« sindikati idr. Nemogoče je popisati vse, ki so začutili ugoden trenutek in se odločili za frontalni napad – pa ne na korona virus ampak na vlado.

Državnik – pogrebec

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

Oglašanje bivšega predsednika vlade in po novem poslanca Šarca na družbenih omrežjih in v Državnem zboru je neprimerno in žaljivo tako do članov nove vlade kot do vseh državljanov. Slovenci imamo pregovorno kratek spomin, upati pa je, da tako kratkega, kot si misli Šarec vendarle nimamo. Namesto šarčizmov ima zdaj na jeziku izgovore in zavajanja. Lepo prosim, v tem trenutku je največ, kar lahko stori, da se pokori, je tiho in samo pritiska na gumb za glasovanje o nujnih in že zdavnaj prepoznih ukrepih. Ko bo, če Bog da, apokaliptični čas koronavirusa mimo,  pa bi se moralo zanj najti mesto na Dobu.

Katoličan Šarec telesna dela usmiljenja, zlasti še sedmo »mrliče pokopavati«, jemlje nadvse resno in odgovorno. To in ne pobalinstvo je vzrok, da je petega marca pobegnil s pomembne seje in šel na pogreb tete, sestre svojega krušnega očeta. Pokojnico je komajda poznal, saj se je poročila v Kamnico pri Mariboru pred več kot petdesetimi leti in se je zelo redkokdaj vračala v Šmarco. Velika verjetnost je, da bo v kratkem imel še nešteto priložnosti za sedmo telesno delo usmiljenja.

Za tiste, ki ne veste, ali ste pozabili, kaj so telesna dela usmiljenja:

1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. popotnike sprejemati, 4. nage oblačiti, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati.

Državnik – izdajalec

Bivšega predsednika vlade Šarca v šoli niso učil samo o junaštvih pripadnikov NOB, ampak tudi o strahopetni jugoslovanski vladi, ki je iz Beograda preko Kaira pobegnila v London. Kralj Peter II., ki so ga pučisti generala Simovića pri starosti komaj sedemnajst let in pol oklicali za polnoletnega in ga okronali za kralja, velja kljub svoji mladosti za strahopetca in izdajalca. To zgodovinsko dejstvo si je podpovprečen dijak slabo zapomnil: jugoslovanski kralj je ne glede na okoliščine postal  izdajalec. Že triindvajset let polnoletnega Šarca je globoka država s strahovito podporo medijev postavila na mesto predsednika vlade, od koder je strahopetno pobegnil pred problemi, ki so se kopičili in jih ni bil sposoben reševati. Postal je ne samo strahopetec, ampak tudi izdajalec, ker je prelomil besede izrečene ob prisegi v DZ. V Italiji so začeli bolniki okuženi s koronavirusom umirati, Šarec pa je ob tem preigraval možnost predčasnih volitev.

Taisti mediji, ki so Šarcu pritrjevali in Slovence prepričevali, da je edina prava rešitev v volitvah, zdaj tečejo v trojkah in z medijskimi umori zlobno iščejo napake, ali se jih kar izmislijo, ter hujskajo poneumljeno ljudstvo proti vladi, ki ga rešuje.

Endemija

Slovenci smo medicinski fenomen, kajti dobra polovica Slovencev boleha za posebno dedno boleznijo na očeh, endemijo, kakršne drugi narodi ne poznajo. Poleg sive mrene na očesni leči in rumene pege na mrežnici, ki sta do neke mere ozdravljivi, se pojavlja, in to pogosto že v mladih letih, na očesnem ozadju rdeča zvezdica. Zoper to bolezen, ki ni samo dedna ampak tudi nalezljiva, ni zdravila. Prav primer bolnika Šarca je dokaz, da je tudi nalezljiva. Bolniki se z njo često ponašajo in jo skušajo unovčiti za dobro državno službo. Ali si zaželijo status samozaposlenega ustvarjalca (karkoli naj že to pomeni).

Kdor zboli za pandemijo, ki jo povzroča koronavirus, ima kljub velikim težavam kar nekaj možnosti, da ozdravi. Kdor zboli za rdečo zvezdico, ne ozdravi nikoli.