Nova zelena vera se druži z levičarstvom, ki je brez Boga in proti njemu

17
874
Sovražnega govora se ne premaga z levičarskimi recepti
Pozabimo na »multikulturalizem, vrnimo se k naravnemu odnosu do družine in otrok

Človeštvo se vkrcava v nov poskus gradnje babilonskega stolpa. Projekt se imenuje »rešimo planet«, ki ga s svojim delovanjem uničujemo. Modni in potrebni zeleni val so že zajahali rdeči socialdemokrati, družbo jim pa delajo Levica in skoraj vse druge stranke. Sam pa mislim, da iz te moke ne bo kruha.

Vse »zelenkasto-rdeče« kombinacije, ki se nam obetajo, ne bodo rešile planeta, bodo pa, po znamenjih sodeč, spet povzročile hude rane človeku. Planeta pa ne bodo rešile, ker svoj poskus spet začenjajo brez Boga in proti njemu.

Jože Mlakar: Podnebna stavka – o čem že?
Vse »zelenkasto-rdeče« kombinacije planeta Zemlja ne bodo rešile

Nihče ne more zanikati, da človeško delovanje na naš planet nima enosmernega učinka. Včasih nam uspe naravo povzdigniti, npr. pogozditi kakšno puščavo, drugič, večkrat, nam naravo uspe nepopravljivo uničiti. Pomislimo le na Aralsko jezero. Že kmalu po začetku namakalnega projekta, ki je reko Don speljal proč od jezera, so ugotovili, da usiha. Dovolj bi bilo, da KP Sovjetske zveze ukaže ukinitev zalivanja bombažnih polj v Kazahstanu, pa bi jezero – sicer nekoliko manjše – bilo danes še tam. Pa se ni zgodilo, ker ni bilo politične volje, kljub spoznanju, da pomanjkanje dotoka vode neizbežno vodi v izginotje jezera. Podoben proces se dogaja z Mrtvim morjem in se je že zaključil v Boliviji z jezerom Poopojem.

Z močjo tehnike se veča tudi učinek človeka na naravo

Ne le človeštva, temveč človeka, enega, posameznika oz. zelo majhne skupine. Še bolj pa se veča moč posamezne države na lastnem teritoriju. Ker pa države delujejo v skladu z mentaliteto njenih ljudi, predvsem njenih voditeljev (kar bi levičarji imenovali »elite«, čeprav največkrat sami sodijo vanje), je malo verjetnosti, da se bodo odpovedovale svojim ciljem v korist drugih, kajti na meddržavni ravni, kar žrtvuje eden, pridobi drugi. Zato tudi ni pričakovati, da bodo zahodni voditelji sledili svojim zelenim v njihovih skrajnih zahtevah, saj te največkrat pomenijo nazadovanje v moči in vplivu, pa tudi blagostanju, česar pa si ne morejo privoščiti, saj bi potem izgubili volitve.

Po atomski nesreči v Fukušimi je Nemčija vrat na nos izstopila iz atomske energije. Zaprli so vse svoje jedrske elektrarne in se furiozno usmerili v obnovljive energije. Danes pa že poročajo, da ni vse zlato, kar se sveti. »Zelena energija« prinaša kup novih problemov in ekoloških katastrof, ki prej niso bile očitne. Torej bo kar držala misel, da človek težko predvidi vse posledice svojih dejanj. Drži tudi, da je modrost »hiti počasi« ali »ne delaj vsega, kar zmoreš«, dobra pot, da se izognemo novim in novim katastrofam.

Človeštvu je dana zemlja, da na njej živi

Vse je tako, kot mora biti, da smo lahko tukaj doma. Dovolj pameti imamo, da bi z danim umno gospodarili. Ampak imamo pa tudi dovolj sebičnosti, pohlepa, ležernosti, hrepenenja po udobju, brezbrižnosti itd., da nam je malo mar za druge. »Za menoj potop« ni bil le vzklik francoskega kralja, je moto mnogih ljudi vseh stanov, ras in položajev.

Nekateri menijo, da bomo ekološke probleme rešili s tehniko oz. znanostjo. Pri tem spregledujejo, da mnoge katastrofe koreninijo prav v tehniki in znanosti in da biti znanstvenik ne odvezuje od biti človek. Zato ker so znanstveniki ljudje, so podvrženi istim slabostim, zlorabam in samovolji, kakor smo vsi ostali. Tudi znanstveniki bi radi bili bogati in se zato prodajajo najboljšemu plačniku.

Nova ekološka, zelena vera pa ne bo prinesla rešitev, ker se druži z levičarstvom

Nova ekološka, zelena vera pa ne bo prinesla rešitev. Tudi zaradi tega ne, ker raste na napačnih antropoloških temeljih. Marsikdaj se zdi, da prav sovraži človeka. Zeleno se druži z tistim, kar zaznamuje rdeča barva, torej levičarstvom. Levičarstvo pa je okuženo z napačno antropologijo, kar je lepo zapisal že Janez Pavel II dolga leta nazaj. Danes bi dodali tem nove zaveznike, ki se ujemajo z antipatijo do človeškega in naravnega, t.j. do normalnega. V mislih imam teorijo spola, kot zadnji proizvod človeške neumnosti o samem sebi. Namesto o dejstvih, se pogovarjamo o željah. Množitvi spolov, kjer se zamenjuje software (obnašanje) s hardware (moški-ženska biološkim vzorcem/telesno) in posiljevanje družbe s čedalje bolj totalitarno zakonodajo na to temo, ne more obroditi dobrih sadov. Slabo drevo pač prinaša slabe sadeže.

Če k tej koaliciji dodamo še LGTB agendo, ki v imenu strpnosti uničuje  prav strpnost, pa tudi svobodo govora, mišljenja, druženja in vnaša preganjanje normalnih kot družbeno pravilo, in ekstremiste kot so vegani, ki preganjajo vsakega, ki se normalno prehranjuje, potem je toliko bolj jasno, da zelena ideologija tudi ne bo prinesla sprememb. Vsi našteti so se skupaj zarotili, da bi uničili človeškost ljudi, saj uničujejo življenje (splav, evtanazija), uničujejo biološko stvarnost (spol), uničujejo družino (ločitve, poroke istospolnih, ipd.) in zanikajo preprosta dejstva. Skupaj bodo povzročili še eno veliko frustracijo človeštvu. Zahtevali bodo žrtev zdaj v imenu daljne, svetle prihodnosti. Žrtve pač morajo biti, pravijo, a s podtonom »drugi naj se žrtvujejo«. Podobno kot nekoč komunizem. Očitno je, da se iz zgodovine nič ne naučimo, ker so zgodovinopisje okupirali levičarji, ki jim je resnica pač deveta briga.

Zelena vera ne bo rešitev, je nova reciklaža propadlih ideologij

Ne, po zeleni poti ne bo šlo, ker ves ta poskus gradi brez Boga. Graditi in živeti brez Boga se izkaže za jalovo početje. Izkaže se za nov babilonski stolp, ki je nekoč končal v ruševinah, ker so gradili iz napuha. In tudi v sodobni enačici je podobno. Veliko bodo torej govorili, modrovali in se dogovarjali. Malo se zmenili. Malo naredili. Vsak zase samo toliko, kolikor

Zelena vera ne bo rešitev, ker je pravzaprav nov ateizem, nova reciklaža propadlih ideologij. Kdor veruje ve, da v ideologiji ni rešitve zato Cerkev očiščuje svoje poglede, učenje in drže vsake ideološkosti. Napreduje počasi, vendar v prepričanju, da se je nekaj naučila. Svet ji ne sledi. Vedno znova poskuša na novo z istimi starimi stvarmi.

Ker ne moremo zamenjati človeštva, je rešitev ekološkega problema v spreobrnjenju človeštva. Spreobrnjenje pa ne pride za ukaz, z zakonom ali drugo državno prisilo, temveč od znotraj s silno velikim naporom in Božjo pomočjo. Sprememba srca je najtežja stvar, zanj je potrebno, da nekdo plača ceno. Kristjan ve, da jo je Jezus na križu plačal z lastnim življenjem, zato upa, da bo od tam dobil potrebno pomoč in spodbudo. In šele, ko se bomo spreobrnili k Bogu, bomo našli dovolj argumentov, ki bodo presegali apokaliptični strah o »koncu planeta« iz katerega se napaja vsa zelena nova vera, da bomo s primerno odpovedjo postavili meje našim grehom: napuhu, lakomnosti, požrešnosti, lenobi, ki tako usodno vplivajo na okolje.

Na ekološke probleme moramo začeti gledati človeško in ne tehnično. Problem je človek, ki se ne boji Boga in ljubi svoj greh. Greh pa se zrcali potem v uničenju človeka in sveta. Dokler ne bomo gledali celostno in v tej dimenziji, ne bo šlo. Kljub vsej zeleni retoriki, veri, ideologiji, modnosti in državni, medijski in javnomnenjski prisili.

17 KOMENTARJI

  1. Duhovnik Andrej M. Poznič,
    se popolnoma strinjam in verujem, da brez Boga ne bo šlo v smislu, da bomo jutri bolje živeli, kot smo včeraj. Seveda govorim o Bogu, kot ga oznanja krščanstvo.

    Pa lepo še naprej oznanjajte Boga, duhovnik Andrej M. Poznič! Korajža velja!

  2. Res je. Brez Boga ne bo šlo. Vprašanje je samo, kaj je to Bog? Ali je to človekova predstava in vera v to predstavo ali pa je to živa in delujoča sila v človeku, ki ga spreminja v novega človeka, kot temu pravi apostol Pavel.

    V prvem primeru gre za še eno malikovanje, ki prav tako ničesar ne rešuje, kot tudi ne malikovanje drugih idej in predstav. Obratno, onesnažuje miselni in čustveni prostor. In onesnaženju v finosnovnem svetu sledi onesnaženje v grobosnovnem, materialnem svetu.

    Rešitev je samo, če se človek spremeni v resničnega kristjana. To je, v človeka brez predsodkov, predstav in nizkih strasti. Zato se v betlehemskem hlevu mora roditi Kristus, tj. v njegovem srcu, v tem hlevu se mora roditi Kristus. Božič simbolizira to dejanje odrešenjskega procesa.

      • posebno še,če je vprašalnica napačna-kajti tudi na vprašanje: kaj je zdravko(namesto kdo je Zdravko).. ni mogoče prav odgovoriti.

  3. Mogoce je pa celo dobro, ce levicarji razvitega sveta obupujejo nad vrednostjo marksisicnoleninisticnih ideologij, ki so povsod, kjer so zavladale, povzrocile opustosenje in hlastajo za novim. Tudi klasicen industrijski proletariat, ki je zaradi sprememb manj stevilen kot nekoc, so pozabile oz postopno puscale na cedilu in se vse bolj ozirale za podporo med manjsinami, npr priseljenci, LGBT itd.

    SD kot stranka je bila glavna, da se je zakuhal koruptivno preplacani in zgreseni TES. Ce zdaj prav oni hocejo biti glavni tudi v tem, da se ga cimprej zapre in za salesko dolino najde alternativo, to se ne pomeni, da to ni dobra ideja. Vsekakor bi pa zelel konsekventnost tistih, ki nastopajo proti fosilnim gorivom. Da bojo enako goreci tudi proti slovenskim vlaganjem v termoelektrarne na Balkanu. Slovenska energetika je namrec desetletja pomagala graditi umazane in zastarele TE v BiH, v Srbiji in na Kosovu. NLB, ki je se vedno v delni lasti slovenske drzave gre pravkar v financiranje ene taksne nove balkanske TE na premog. Kje je slovenska vlada, kje je Sarec in minister Zajc s svojo sicersnjo retoriko? Zakaj ne udarita po mizi in od predstavnikov drzave v NLB ne zahtevata, naj se to ustavi?!

    • Zajc ne bo nič ustavil .. !?
      Po sklepu Državnega zbora naj bi zaustavil gradnjo kanala CO, ki teče po vodovarstvenem območju za mesto Ljubljana. Vsaj dokler se ne razišče spornih postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo.
      Pa tega ne naredi!

  4. Sicer pa se osebno spreobrnjenje k do narave in zdravja cloveka bolj prijaznemu vedenju in po drugi strani politicna akcija na podlagi kredibilnih strokovnih temeljev ne izkljucujeta. Nasprotno, oboje je potrebno.

    In vsaka politika, ne le leva, sme zagrabiti te pobude in jih voditi naprej. Kot vidimo jih je v nastopnem govoru v ospredje postavila tudi nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki ni levicarka, ampak krscanska demokratka. V koliksni meri bodo prookoljske besede meso postale bomo pa se videli.

    Vsekakor se problema rastocih toplogrednih emisij lotevamo prepozno. Pred pol stoletja bi se ze dalo iti od fosilnih goriv k obnovljivim virom in, vsaj zacasno, k nuklearni energiji. Nekateri emisijski problemi, npr. letalski promet, sploh se naslovljeni niso. Pri drugih, prenosu tovornega prometa na zeleznico, so tudi picli uspehi.

    Zaenkrat torej premalo in prepozno storjenega. Ce se zelene pobude politicno krepijo, vidim torej to kot pozitivno in upanje zbujajoce.

    • Težava okoljske politike, zlasti leve, je, da ta večinoma temelji na eko ideologijah in ne na eko stroki. Potem politiki kot Luka Mesec govorijo neumnosti, ki so sicer zeleno obarvane, a v stvarnosti naredijo več okoljske škode kot koristi.

      Še več težav je glede vpliva človeka na klimatske spremembe in glede škodljivosti vpliva CO2. Tu gre za čisto ideologijo, kjer je v igri veliko denarja, kjer so navzoče skomine po absolutnem nadzoru. V glavnem gre za oblast. Ne gre za klimo ali okolje. Je pa klima področje, kjer se da manipulirati z ljudmi. In ni naključje, da so tu v prvi vrsti levičarji s totalitarnimi nagnjenji in velikimi apetiti.

      Tudi tu je treba znati ločiti zrno od plevela.

    • IF, kako previdno pišeš, a vendar ne moreš brez toplogrednih emisij, za katere bi ti res že moralo biti jasno, da niso problem. Veš koliko CO2 se je sprostilo v zrak ko je listje odpadlo z dreves?

      Ampak, bom raje bolj vsebinski. Praviš: “…po drugi strani politicna akcija na podlagi kredibilnih strokovnih temeljev…”
      Potem pa to napišeš, čeprav ravno toplogredni izpusti nimajo kredibilnih strokovnih temeljev. Sam bi celo razširil vse skupaj, da politika ni stroka in da oblast in politika ni tehnika.

  5. “Planeta pa ne bodo rešile, ker svoj poskus spet začenjajo brez Boga in proti njemu.”
    AAAMEEENNN !!! ! !!! DOBRO POVEDANO – BISTVENO !!! ! !!! Hvala.
    Vendar pa ti Prednovodobni Duhovni Zmedenci Ne vedo, da Globalno Ogretje Atmosfere Ni Nič povezano z Globalnim Onesnaženjem , ker je to Popolnoma Drug Proces, katerega Ni možno zaustaviti z Nobeno človeško silo oziroma močjo oziroma naporom !!! ! !!!
    Ta Proces Bo Končan v Drugi Polovici Naslednjega Desetletja, ob Drugem Prihodu, takoj po Koncu “sveta” v Naslednjem Desetletju.
    Mir naj vam bo do tedaj, z Blagoslovi Božjimi.

  6. Bog – stvarnik, nam preko svojega stvarstva, katerega sestavni del ni le narava in celotno vesolje, ampak tudi človekovo življenje, sporoča različna opozorilna znamenja, da se obvarujemo hudih posledic.

    Če smo zdravo razumski in odgovorni, potem jih upoštevamo, sicer pa ne.
    Tudi slovenska ustava določa, da imamo po 72. členu pravico do zdravega življenjskega okolja. Zdravo življenjsko okolje pa je zelo širok pojem. Obsega lahko: varstvo narave, varstvo zdravja ljudi – ne le telesnega, ampak tudi duhovnega…
    Iz izkušenj lahko spoznavamo kakšna zlodela lahko počne človek v naravi, kar škoduje stvarstvu in človeku.

  7. Vedno bi se morali vprašati:
    – Ali živimo v ravnovesju s stvarstvom – z Bogom?
    – Ali spoštujemo stvarstvene zakonitosti in vrednote?

    Če jih ne, počnemo zlodela in grešimo.

    Na krščansko vero bi morali gledati življenjsko in stvarstveno celovito…
    Ne pa ozko in le moliti in ponavljati dogme. Potem bi nas razumeli tudi tisti, ki nas zdaj ne razumejo.

    Takrat, ko smo v življenjskem sonaravnem ravnovesju, izžarevamo človeško plemenitost. Človeška plemenitost pa je poglavitna človekova stvarstvena lastnost, ki pa je ni, če jo človek v sebi ne prebudi. Z njo dosega človek tisto najboljše, kar lahko premore človek, ki živi vrednotno in ga krasi plemenita človeškost, to je ljubezen, ki se odraža v prijaznosti, spoštljivosti, razumevanju, sočutju, resnicoljubju, pravičnosti, poštenosti, ustvarjalnem sodelovanju, gospodarnosti, odgovornosti, dobrotljivosti, spravnosti, domoljubju…
    To so zgodovinsko preizkušeni nosilci sonaravnega stvarstvenega ravnovesja. Potem ni nerazumevanja, prepirov, sporov, zamer in slabega zdravja

  8. Zdaj pa smo večkrat kot nepošteni trgovci.

    V svoji podzavesti imamo: Če bomo grešili, bomo šli pa k spovedi in bo spet vse v redu.

    Pa ni, saj se v svoji podzavesti še vedno oklepamo greha.

    Temu bi morali nameniti vso pozornost in veščine.

    • Amennn !!! ! !!! Razne plačane molitve in Zmotne “spovedi” so izšle iz Napačnega razumevanja Svetega Pisma , in naša bolna mati Cerkev žal še vedno dela to Napako oziroma greh.

  9. Biti v ravnovesju s stvarstvom, ni vezano na nobeno ideologijo.

    Gre le za spoštovanje stvarstvenih zakonitosti in vrednot, ki jih ni mogoče spreminjati, četudi bi jih hoteli.

    Lahko jim tudi rečemo božjih, če nam je to bolj všeč.

    • Same Eno Je Božje Stvarstvo od Večnega Velikega Zakonodajalca, katerega Lastnino Moramo Spoštovati !!! ! !!!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite