Gender in gradnja babilonskega stolpa

70
283
Pieter Bruegel, Babilonski stolp
Pieter Bruegel, Babilonski stolp

Zgodba o babilonskem stolpu nam je znana. Bog ljudem pomeša jezike, domače besede jim postanejo tujke in ljudje se razpršijo po zemeljski obli. Dandanes pa akterji mešanja jezika postanejo ljudje sami. Promotorji genderizma (teorija spola) spreminjajo jezik na treh ravneh: 1) določene besede namerno opuščajo ali pa jim dajo negativen prizvok, 2) nekaterim besedam vzamejo njihov prvotni pomen in ga nadomesti s svojim. In kaj je še najbolj zanimivo, 3.) izmišljujejo si nove izraze, ki jih ne razume nihče.

Kdo proizvaja ta nov jezik?

Leta 1995, na Svetovni konferenci Združenih narodov o ženskah v Pekingu, feministični lobi v zaključni dokument vrine besedo »gender« (družbeni spol). To pomeni, da se spol ne bi več jemal kot biološka danost, ampak kot izrecno konstruirana družbena vloga. V omenjeni pekinški deklaraciji, ki se je zavzemala za pravice žensk in deklic, se na treh mestih, namesto besed »woman« (ženska) ali »man and woman« (moški in ženska), pojavi beseda »gender«. Prisotnim na konferenci ni bilo povsem jasno, kaj bi ta beseda naj pravzaprav pomenila. Nekateri so mislili, da je »gender« le lepši izraz za angleško besedo »sex« (ki tudi pomeni spol), spet drugi so si pod tem pojmom prestavljali oba spola, moškega in ženskega. Dale O’Learly, ki je takrat že poznala strategije feminističnih lobijev, je opozorila prisotne, da nov nadomestek ni nedolžna stvar. In imela je prav. To je bil šele začetek.

Združeni narodi so znotraj družinske politike (pa ne samo te) začeli proizvajati nove izraze, ki so nadomestili norme in vrednote, po katerih se je oblikovala naša kultura. V dokumentih, kjer je prej pisalo »mož in žena – zakonca« nadomestijo s »partner«, »komplementarnost spolov« nadomestijo z »enakostjo med spoloma (spoli)«, »moralna norma« se nadomesti z izrazom »svobodna izbira«, »univerzalne vrednote« se preimenujejo v »globalno etiko«, »kontrola prebivalstva« v »reproduktivne pravice«, »načrtovanje družine« v »reproduktivno zdravje«. Beseda »svoboda« postane ločena od resnice in odgovornosti, »pravičnost«, pa se ne razume več, kot »vsakemu to, kar mu pripada«, ampak kot »enakost za vse«. Tako pozitivni pojmi, ki so predstavljali temelje evropske kulture, postanejo prazni ali pa dobijo svoj netočen, tudi prevraten, nadomestek.

Pri nas smo zadnja leta začeli zaznavati močno tendenco spreminjanja družbene matrice – besede »družina«, »mož in žena« so želeli nadomestiti z »oseba 1« in »oseba 2«, »mamo in očeta« s »staršem 1« in »staršem 2« (ponekod že so, primer: e-asistent). Kot smo že omenjali, v Argentini so izraz »mož in žena – zakonca« nadomestili z besedo »pogodbenika«, v Civilnem zakoniku v Quebecu, v Kanadi, pa sta »biološki oče in mama« le še »dajalca genske snovi«. V bernskem kantonu v Švici, so določene besede, ki so zvenele preveč moško ali žensko, nadomestili z bolj nevtralnimi izrazi. Kot ste lahko opazili, gre za namensko brisanje spola in takorekoč rahljanje avtentičnih in zdravih temeljev družbe.

Gremo še korak naprej

V okviru razprave o »Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020« so feministična in LGBT društva lani od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahtevala spremembo slovenskega jezika. Sektorju za enake možnosti so predali svoj predlog, da se spremeni uporaba jezika v omenjeni resoluciji.

In to na kakšen način? V svojem pismu so navedli nove nadomestke: »Zdravje žensk in moških« bi se moralo imenovati »Zdravje oseb vseh spolov, spolnih identitet in spolnih izrazov«, »Nasilje nad ženskami« bi se moralo preimenovati v »Nasilje na podlagi spola, spolne identitete in/ali spolnega izraza«. Predlagali so uporabo množinske slovnične oblike besede spol in ne le dvojinske slovnične oblike (npr. namesto »enakost med spoloma« – »enakost med spoli«, itd.).

Vas že boli glava? Še malo vas bo.

Po tem, ko so leta 2006 Združeni narodi podpisali Yoghakarta principe (aplikacija mednarodnih človekovih pravic glede spolne orientacije in spolne identitete) se pojavi množica novih poimenovanj spolnih identitet, katerih pomen je veliki večini neznan: bigender, cisgender, transgender, gender neutral, gender-fluid, genderqueer, cross-dresser, femminine presenting, masculine presenting, femminine of center, masculine of center, gender-non-conforming, gender-variant, third gender, itd. Poimenovanje spolnih identitet ostaja v tujkah, saj je nemogoče opisovati mešanico privzetih moških in ženskih lastnosti, čustev, dojemanj samega sebe in inklinacij, ki so pod nenehnimi spremembami.

Sprememba definicije ideologije spola

Še lani decembra, ko so Miha Lobnika, aktivista za pravice istospolno usmerjenih, preko MMC klepetalnice vprašali, če se teorija spola vpeljuje v šolski sistem, je ta odgovoril: »Nič takega se ne vpeljuje in sploh ne obstaja«. Torej smo tisti, ki znamo brati tujo literaturo, lažnivci? Presenetilo me je pred dnevi, ko sem brala intervju o neutrudnem boju za enakost med spoloma, in v enem izmed vmesnih podnaslovov oprazila besedno zvezo »ideologija spola«. Torej ta problematika kar naenkrat obstaja? Seveda mi je vse takoj postalo jasno: besedi »ideologija spola« so ukradli njen prvotni pomen (ideologija, ki zanika povezavo med danim, prirojenim spolom, psiho in življenjem te identitete v javnosti) in ga nadomesti s svojim. Po njihovem je ideologija spola to, da smo naturalizirali prepričanje, da sploh obstaja vez med temi tremi kategorijami. Ste opazili razliko? Če ne, si stavka preberite še enkrat.

Ko so nekateri opustili prepričanje, da sta spola samo dva in da je dobro, da sta si različna in dopolnjujoča, je nastala zmeda, ki jo je težko ustaviti. Vem, da stvari niso enostavne, toda kako dolgo bomo še gradili ta umetni babilonski stolp, če pa se niti sedaj ne razumemo več?

70 KOMENTARJI

  1. Rad bi se zahvalil avtorici za izredno pomembno delo, ki ga opravlja. Informiranje slovenske katoliške skupnosti (pa ne le te, navsezadnje vseh dobromislečih Slovencev) glede izredne izprijenosti in nevarnosti, ki jo predstavlja za nas in naše otroke ta t.i. “gender theory” je izredno pomembno in krvavo potrebno. V Sloveniji, kjer je splošni nivo znanja o tem avantgardnem levičarstvu precej nizek, pa še toliko bolj. Mogoče bomo počasi končno doumeli, da ni bistveno ali privatiziramo eno firmo več ali manj, temveč da se znamo upreti tem resnično demonskim idejam.

    Še enkrat čestitke in Bog povrni!

  2. Naj čestitam tudi jaz. Čeprav sem zdravnik po poklicu, vsega tega nisem vedel. Je najbrž preveč sprevrženo. Pojasnila v članku so mi zelo dragocena. Najlepša hvala. Zelo se strinjam z Demaistrom o pomenu te ideologije.

  3. Se pridružujem tudi sam. Problem Novoreka je zelo pereč, že vsaj zadnjih 70 komunističnih let. Takih izkrivljanj jezika in stroke je še ničkoliko.
    Ravno danes poslušam, da imajo učenci neki pouk o financah, kjer je nekdo odgovoril na vprašanje “zakaj moramo plačevati davke”, da zato, da gremo lahko v šolo in da ima učiteljica plačo. In še nekaj “dobrih del” države je naštel. In tako je država dobrotnica in beračica, ki ji plačujemo davke iz humanitarniih razlogov.
    S takimi polnijo glave 15-letnikov?!

  4. Se bojim, da preveč posplošujete, mešate različne pojme in jih mečete v isti koš.

    Biološka spola sta dva, ali se to komu zdi dobro ali slabo, je povsem irelevantno, ker tako pač je in se tega ne da spremeniti. In poznam veliko feministk, ki temu prav nič ne nasprotujejo.

    Drugo pa je gender teorija, ki govori o družbenem spolu oz. vlogi, ki je moškemu ali ženski privzgojena in dodeljena. Ta vloga pa ni naravno ampak kulturno determinirana, stvar družbenega dogovora. V preteklosti so bili spolne vloge strogo določene in razmejene, moški so služili kruh, ženske skrbele za družino, moški so bili zdravniki, piloti, direktorji, ženske pa medicinske sestre, stevardese in tajnice etc. Nekateri še vedno prisegajo na takšne delitve, mnogi pa menimo, da zanje ni nobene potrebe in podlage, da ni nič narobe s tem, če so tudi ženske voditeljice, pilotke, vojakinje in moški vzgojitelji, medicinski bratje, če kuhajo, pomivajo posodi in menjajo plenice.

    Tretja stvar je pa teorija identitete, ki pa je tudi po mojem mnenju milo rečeno zgrešena, podpirajo pa jo predvsem LGBT lobiji, anarholiberalci in žal tudi liberalne feministke. Ta teorija pa pravi, da ni pomemben niti biološki niti družbeni spol ampak posameznikov občutek. Torej, danes sem ženska, ker se tako počutim, jutri se bom morda počutila kot moški in če me kljub ženskemu videzu, ne boste tako obravnavali vas lahko tožim zaradi diskriminacije.

    Proti tej zadnji varianti pa se moramo vsi ljudje dobre volje predvsem pa zdrave pameti združeno upreti, pavšalno etiketriranje k temu skupnemu cilju ničesar ne prispeva, kvečjemu mu škoduje.

    • Lepo povedano (ne vem, kako lahko avtorica članka, bodoča doktorica iz tega področja, tako poslpošuje in celo propagandistično zavaja).
      Sicer se mi zdi, da na koncu tudi ti malo poenostaviš teorijo identitete (ki je pravzaprav zelo povezana s tem, kako si razložila družbeni spol).
      Identiteta je seveda, kljub svoji fluidnosti, precej čvrstejša kakor “en dan se počutim moški, drug dan ženska”
      (glede butastih tožb, prakse, ki je v Sloveniji že takoalitako nacionalni šport, pa se popolnoma strinjam.)

      No, mimogede, v naravi vseeno obstaja vsaj še en spol – interseks/hermafrodit …

      (me pa skrbi paranoidnost vseh teh, ki se tako zalo bojijo strašne “teorije spolov” in česa se pravzaprav bojijo? da jim žena ne bo več skuhala ali da se jim bo mož začel v krilo oblačit)

      • Moje mnenje je, da posamezni primeri hermafroditov ne morejo zamajati teze o binarnosti spolov, osebno jih ne štejem za tretji spol ampak kombinacijo dveh osnovnih, tako kot posamezni primeri ljudi, ki se rodijo brez ene noge ne morejo spremeniti dejstva, da smo ljudje dvonoga bitja.

        Teorija identitete in izjemno liberalni postopki spreminjanja spola, ki jih forsira, predvsem na široko odpirajo vrata za možnost zlorab. To, da lahko na upravni enoti zamenjaš spol brez da bi predložil kakršnokoli zdravniško potrdilo je neprimerno, da se lahko že mlajše mladostnike, celo brez izrecnega dovoljenja staršev, napotuje na spremembo spola, ker se ne POČUTIJO dobro v lastnem telesu še bolj, sploh ker ima ob tem največje koristi medicinska industrija, ki s tem služi in psihiatri, ki jim dajejo kritje. To, da lahko običajen moški pride ogledovati ženske v njihove ekskluzivne prostore (garderobe, stranišča…), ali da lahko posiljevalec zaprosi za prestajanje kazni v ženskem zaporu ker pravita, da se počutita kot ženski je samo drobec možnih primerov, ki jih bo zakonodaja, ki bo sledila teoriji identitete omogočala.

        • Sigurno hermafrodizem ni pogost, ampak še vedno pa – je. Za nas to ni najbrž noben problem. Kako pa se oni počutijo? Na kateri wc naj grejo? In v kateri zapor?

          In, sigurno, na zlorabe je treba paziti. So pač povsod. Niso pa pomojem dober razlog, da se o nečem ne razpravlja in raziskuje (in tudi spravlja v prakso).
          Tudi nož se da zlorabiti za umor. Lepilo za drogiranje. Ravno tako sladkor. Čustva za izsiljevanje … Pravo, se zdi dandanes, pa kr kliče po zlorabah (ravno te dni se dušca Breivik pritožuje, da se mu kršene človekove pravice… (potem imam že raje, da nekdo drugega spola obiskuje stranišče, kot da moramo Breivika obravnavati z vsemi človekovimi pravicami – ampak tako to je)

          In ravno tako je z zaslužki.

          Ne poznam kako rasnično pametno in pravično razrešiti vse možne situacije. Zakrivanje oči (in manipulacija) in označevati nekaj za “zlo” pa, zgodovinsko preverjeno – ne deluje.

          • Imamo posebna stranišča za invalide in nihče ne trdi, da jih s tem diskriminiramo. Ko se je transspolnim ponujalo posebne garderobe so pa seveda zagnali vik in krik, ne, oni hočejo v ženske garderobe in pika, vse ostalo je nesprejemljiva diskriminacija. Obrobna manjšina želi diktirati pogoje večini in ker ima za sabo dovolj glasen in bogat lobi jim to tudi uspeva, mi naj se pa kar lepo sprijaznimo s tem ali pa nas bodo javno ožigosali za homofobe/fašiste.

            Ne, ne bo šlo tako zlahka kot so si zamislili.

          • Torej še četrta vrata stranišč za vse, ki se ne morejo opredeliti kot moški ali ženska? Je rešitev. Ni poceni, ni ravno praktična, ampak najbrž deluje.
            (ne vem sicer kje je bil ves ta vik in krik. in kdo so spet ti ultra bogati lobiji, ki jim je tako zelo do transeksualcev in imajo načrt, kako z njimi sesuti ženska stranišča, ampak…)

            Pa bi sploh vedela, če bi bila v garderobi skupaj s transeksualcem? (in zakaj bi te to motilo?)

          • Vik in krik je bil v ZDA, kjer so s temi stvarmi že par korak naprej in kamor gremo tudi mi.

            Ja, saj res, le zakaj bi me motilo, da me tuji MOŠKI (veliko transeksualcev je še vedno moških, tudi spolna orientacija ostane ista, v čemer se verjetno skriva razlog za takšno navdušenje nad ženskimi prostori) ogledujejo medtem ko se preoblačim, tuširam in napol naga postopam po garderobi. Zakaj sploh imamo ločene garderobe ko bi lahko pa toliko privarčevali če bi imeli eno za vse, kajne.

          • To za hermafrodite vsekakor je problem, kot je problem, da v večini primerov nobeni spolni organi niso razviti do konca.

            Pri takih otrokih so ponavadi poenostavljali operacije – in jih operirali v punčke. V praksi pa se je izkazalo, da včasih prevlada moški.

            Za take ni problem uvesti neke izjeme. Problem je pa v vseh ostalih naštetih primerih.

    • To sta sedaj ti in obveznoime fino zameglila. Pravita, da imamo dve stvari: gender teorijo in teorijo identitete. Če bi bila tvoja razlaga gender teorije resnična, potem bi se normalen človek s tem še nekako strinjal.

      Tvoja razlaga je samo taka lepa piarovska pocukrana varianta, zato da bi bila bralcem na časniku gender teorija všeč. V resnici so glavni protagonisti in kapital, ki stoji za temi teorijami precej bolj brutalni in se ne sekirajo zaradi takega dlakocepljenja.

      Ljudje imamo pač izkušnje iz šol, medijev, itd. in vidimo, kaj delajo z našimi otroki.

      • Zaenkrat še nisem srečala človeka, ki bi mi znal prepričljivo razložiti in utemeljiti kaj sploh ta famozna “teorija spola” pomeni. Lahko pa še ti poskusiš.

        • Ah, nič ne pomeni. To so samo blodnje nekih teoretikov. Podobno kot tiste o brezrazredni družbi.

          • “Če bi bila tvoja razlaga gender teorije resnična, potem bi se normalen človek s tem še nekako strinjal.” —> me veseli!

            piarovski je pa pomojem bolj zgornji članek (in avtorica piše o teoriji spola – tako, da bi morala ona to znat najbolje razložiti. mislim, da večina ostalih znanstvnikov ne uporablja tega izraza. čigave so potem torej blodnje?)


            ME pa rzanima – kakšne pa so tvoje izkušnje iz šole? Kaj gornzega počnejo z otroki pri “teoriji spola”?)

    • Mislim, da ti, Feministka, evidentno in vedno znova prezreš, da so nekatere vloge in nekateri poklici ali če hočeš tudi nekateri športi, nekateri hobiji itd. moškemu po fizičnih in tudi psiholoških danostih bolj pisani na kožo, nekateri pa obratno ženski.

      Žal se pri tebi ponavlja ta nezmožnost ali bolje nepripravljenost opažanja, da med moškim in ženskim telesom in moško in žensko psiho obstajajo razlike. Ki so včasih manjše, včasih pa tudi večje kot med ljudmi kot posamezniki, ne upoštevaje spolno razliko.

      • Temu se pa reče posploševanje. In kateri športi so tisti, ki so rezervirani za moške? V tem trenutku mi ne pade na pamet niti eden.

        Jaz nisem nikoli zanikala razlike med moškim in ženskim telesom, ker pač nisem slepa, kar se tiče intelektualnih in psiholoških sposobnosti, na katere poleg biologije bistveno vpliva tudi okolje in vzgoja, je pa stvar drugačna, bolj odvisna od posameznika kot spola. V povprečju smo si moški in ženske bolj podobni kot bi radi nekateri prikazali.

        • IF je napisal “pisani na kožo”, ti pa si to sprevrgla v “rezervirani”, kar je bistvena razlika. Nisi poštena.

          • Pa tudi če sprejmeš “rezervirani”, ja kup služb je rezerviranih za moške, ker so vsaj neprimerni za ženske, če nič drugega. Razne reševalne službe, gasilci, nošenje orožja, policija, vojska (razen posebnih oddelkov), so vse poklici neprimerni za ženske. Pa še kakšen bi se našel.

          • Najbrž bo že držalo – da obstaja majhen procent poklicov/športov/hobijev, ki bolj privlači določen spol.
            Kar pa ne pomeni, da nimamo žensk fuzbalerk, boksark, voznic kamijonov, pilotk, naravoslovnih znanstvenic…..
            In moških plesalcev, frizerjev, gospodinjcev, čistilcev, medicinskih bratcev…..

            Je s tem kaj narobe?

    • Nič ni narobe, če ste ženske bolj možače. V tem primeru, če si hetero, je dobro, da iščeš malo bolj poženščenega moškega.

      Drugače pa so ženske tudi psihološko drugačne od moških, kar se je pokazalo na Norveškem, kjer je še bolj očitna delitev na “ženske” in “moške poklice”.

      Včasih so to le formalizirali in to togo – tako, da drugačne ženske in moški niso imeli možnosti biti drugačni.

      • Možača je še eden od pojmov s katerimi se danes na veliko in pavšalno opleta in to z namenom, da se ponižuje in diskreditira določen tip žensk. Resničnih možač, takšnih, ki so po videzu podobne moškim, je zelo malo, se pa že vsako ambiciozno in karierno usmerjeno žensko opredeli za možačo ali pa takšno, ki se ne oblači in obnaša v skladu z moško predstavo “ženstvenosti”.

        Psiha je kombinacija možganov, vzgoje in okolja. Že dalj časa se ve, da med moškimi in ženskimi možgani ni bistvenih razlik, so pa še vedno razlike v vzgoji in delitvi družbenih vlog. In s tem ne bi bilo nič narobe, če bi bila oba spola enako pozitivno vrednotena, v resnici pa se ženske še vedno podcenjuje in omalovažuje.

        • Tudi tukaj se motiš. Razlike med moškimi in ženskimi možgani so, le niso stopničasti.

          Se pa ženske prostovoljno odločajo v to – oziroma zadnje čase niso zadovoljne s poženščenimi moškimi – in hočejo nazaj prave moške.

  5. Tako enostavne zadeve, kot piše avtorica, vendarle niso. Ni vse tako črno-belo, ali-ali, on-off. Ne samo, da je možno, da nekdo razvija psihološko spolno identiteto, ki je nasprotna njegovemu biološkemu spolu. In je prav, da družba tolerantno obnaša tudi takih oseb, ki bodo vedno prisotne in so verjetno vedno bile. Spomnimo se npr. ugledne odvetnice in humanistke iz srede prejšnjega stoletja dr. Ljube Prenner.

    Obstajajo tudi anomalije spolnih komosomov X in Y, ki biološko spolno identiteto zelo oslabijo, čeprav je spol še določljiv. Primera sta ne tako redka Turnerjev sindrom XO in Klinefelterjev sindrom XXY. Obstajajo tudi motnje spolne diferencije ploda, kjer biološki spol ob rojstvu otrok sploh ni več jasen. Vključno z XX-XY mozaicizmi, ki vodijo v pravi hermafroditizem z istočasnim razvojem moških in ženskih spolnih organov. Pogostejše so hormonske motnje pri plodu, motnje spolnih hormonov ( predvsem testosterona) ali receptorjev za spolne hormone. Kongenitalna adrenalna hiperplazija, katere posledica je lahko nedoločljivost spola po zunanjih spolnih znakih pri kromosomski deklici oz. določanje za fantka, se zgodi približno v 1:5000 rojstev.

    Skratka, tudi če je 99,9% novorojenčkov jasno in korektno možno opredeliti po biološkem spolu na fantke in deklice, je vendarle prav, da tiste biološke izjeme ne odmislimo. Ali Bog ne daj, da na njih gledamo kot nekaj manjvrednega ali celo zavržnega. Ni razlogov, da smo kot stari Špartanci, ki so menda čez obzidje v smrt metali otroke, za katere so mislili, da nekaj(zdravstveno) ni v redu z njimi, da niso po njihovih reglcih.

    Avtorico Magdič-Belčevo v tem pogledu, ne opažam prvič, vleče v enostranskost. Sicer pa mi je v redu, da kontrira skrajnemu feminizmu in vsiljevanim teorijam s strani levih radikalcev iz LGBT krogov.

    • Ti pojavi, ki jih omenjate, so stvar biologije oz. medicine in nimajo s teorijo spola, ki je družboslovna oz. humanistična teorija popolnoma nič.

    • Ni pošteno, da takole razvodeniš zadevo. Resnično, preveč si se izobrazil da ti že škodi.
      Tisti 0.01% ne pomeni tretjega spola. Ali četrtega in tako naprej.
      Družbeni spol ne pomeni tretjega spola, ali četrtega…
      Če imamo moški neke ženske lastnosti, ali obratno, to ne predstavlja 3.,4. spola.
      To je izkrivljanje, ki smo mu priča in o katerem piše avtorica.
      Če pa veš kaj več o njej, pa napiši, kajti tvoji zadnji stavki so nedopustno strupeni.
      Članek sam pa je zelo tehten, ko govori o izkrivljanju pomena besed, pojmov, uvajanju zmede, in gradnje babilonskega stolpa.

      • Dobro, mislim, da je jasno, da ne podpiram teorije spola. Ne želim pa mižati pred tem, da nekateri ljudje niti biološko niso povsem določljivi po spolu. Zelo redki. Ampak ne gre jih odpisati. Nekateri redki se pa psihološko ne čutijo doma v spolu svojega telesa. Taki so. Jih ni mogoče na silo spremeniti. Tudi ne bi bilo fer. Niti da bi mižali, da ne obstajajo.

        Večina, velika večina nas je moških in žensk. Ne pa prav vsi. Nimamo nobenih zaslug, da bi se trkali po prsih, če smo običajni moški in ženske. Niti nimamo pravice diskriminirati kogarkoli.

  6. Gradnja Babilonskega stolpa ali struktura Rima? Komentar članka Gender in gradnja Babilonskega stolpa

    Zakaj Rim? V Rimu se, edinstveno, na istem mestu ohranjajo in nalagajo ena na drugo vse plasti njegove zgodovine. Središče novega sveta zgrajeno na srediču starega. Zakaj raje izbira metafore Rima kot Babilonskega stolpa, je naslovljeno na članek avtorice Mojce Belcl Magdič “Gender in gradnja Babilonskega stolpa”.

    Zdi se, kot da je motivacija avtorice bolj ali manj diskreditacija teorij spola, kot resno spoprijemanje s samo problematiko. Kot je razvidno iz njenih postavk, bi se morali vrniti na predmoderno koncepcijo naturalizacije spola, kjer je koncept spola treba vrniti naravni (ali v njenem primeru, božji) danosti.
    Problem je daleč nezanemarljiv, saj nosi hkrati etične posledice. Ali niso po analogiji nekaj podobnega poskušali doseči nacistični režimi v dvajsetem stoletju (na primer, poskus biološke naddeterminiranosti arijske rase).
    Na drugi strani pa hkrati postane komično, ko začnemo prebirati, da so postale ena od glavnih referenc cerkvenih teorij ravno naravoslovne znanosti. Primer takšne navezave smo bili priča, ko je papež sam pred leti sprejel darwinovo teorijo evolucije, DOKLER se ne vmešava s kreacionizmom Adama in Eve. Da parafraziramo – že, že, soglašamo s evolucijsko znanostjo o razvoju vrst itd. vendar človeška vrsta je Božja kreacija, tukaj pa Cerkev ne odstopa.
    Ali se nekaj podobnega ne dogaja na področju spolne problematike? Vendar so zadeve tukaj še bolj problematične, ker bi po mnenju avtorice morali opustiti sam koncept “gender”. Problematičnost takšne pozicije pa ni zgolj s strani t.i. teorije spola, ampak hkrati iz znanstvenega perspektive (naj spomnim, da same “trde” znanosti; od nevroznanosti, psihologije ipd. postavljajo temeljno dihotomijo med “sex” in “gender”, tako da takšna delitev ni zgolj neka običajna floskula, ki bi si jo izmislile teorije spola).
    Še bolj simptomatično pa je dejstvo, ki ga avtorica popolnoma ignorira, in je tesno povezano s samima spoloma, tj. seksualnost. Človeško seksualnost cerkvene teorije zvedejo na prokreacijo (iz česar seveda sledijo teoretične obrambe monogamije, družine ipd.). Vendar, a je res temu tako? Ali ni človeška seksualnost natanko anomalija seksualnosti kot gole prokreacije (ljudje se ne parimo “sezonsko”), kjer cilj prokreacije postane sredstvo na sebi? In, ali ni natanko kultura tista, ki skuša to izvorno človeško anomalijo seksualnosti “udomačiti,” s postavitvijo normativnih kriterijev.
    Na drugi strani pa ne smemo zanikati dejstva, da naše normativne ureditve in vrednote izvirajo iz judovsko-krščanskega izročila (od institucije družine ipd.), vendar je treba dodati, da se sama vsebina tega izročila spreminja skozi različne zgodovinske epohe. In hkrati, da takšno izročilo nima in ne more imeti znanstvene ali kakršnekoli druge utemeljenosti (ali ni dandanes natanko znanost tista, ki je glavni konkurent judovsko-krščanski tradiciji? Od poskusov zanikanja svobodne volje v nevroznanosti do podobnih hipotez, ki so v popolnem nasprotju s krščansko dogmo). Ali ni že sama biblijska zgodba o Adamu in Evi v temelju neko problematiziranje s človeško seksualnostjo? Naj spomnim, da Bog ni ustvaril Adama in Eve kot dve ločeni entiteti (a la Yin/Yang), ampak “Adama plus” (Eva nastane iz Adama).
    Če gremo še bolj radikalno, potem lahko celo postavimo tezo, da bi morala cerkvena teorija, glede na prvotno teorijo spolov Adama in Eve, stati na premisi, da je spol 1+. Zanimivo pa je natanko destvo, da Oče takšne formulacije spola ni noben drugi kot sam Sigmund Freud (in kasneje Jacques Lacan, ki je nadalje izpeljal freudovsko teorijo seksualnosti; od njegovih slavnih formulacij, da je Ženska simptom moškega do Ženska ne obstaja – kar pa paradoksalno niso antifeministične trditve, ampak ravno nasprotno!)
    Nenazadnje, nesmiselno se zatekati in braniti tradicionalne koncepte, ki več nimajo dejanskosti v sodobni družbi. Različne anomalije in perverzije, kot bi nekateri imenovali spolne manjšine od lezbijk, gejev do transseksualcev, obstajajo in so del naše sodobne družbe že desetletja (naj samo spomnim študentske revolucije v 70 letih, ki so tako rekoč odprle javni diskurz o tej problematiki). Po domače rečeno, trkamo na odprta vrata.
    Za na konec bi povzel čudovit premislek slovenskega filozofa o zgodbi Descartesa, očeta moderne filozofije, ki je kot mladostnik opazoval običaje in prepričanja neevropejcev, ki so se mu zdela smešna in ekscentrična, dokler se sam ni vprašal, ali se njegovi lastni običaji in prepričanja ne zdijo ekscentrični in smešni natanko tem istim Drugim. Seveda bistvo zgodbe ni zatekanje k kulturnemu relativizmu, ampak nekaj bolj radikalnega – izkustvo samega sebe v temelju kot ekscentričnega in čudnega bitja, in da ni nič naravnega v naši biti, pa naj je to rasa, spol ali kakšni drugi označevalci, ki skušajo naturalizirati naš obstoj.

    • Zelo dolga in zelo šibka kritika.
      Avtorica samo pravi, da je “gender” bolj ali manj izmišljen. Ideologija spola preučuje duševne značilnosti spola, ženske in moške, ki jih najdemo pri obeh, pri moških in ženskah, bolj ali manj mešano. Vendar moderna ideja gre naprej in iz tega opazovanja dejanskega stanja naredi sklep, ki spreminja dejansko stanje. Tako se potavi vprašanje, zakaj moški ki ima “dovolj” ženskih lastnosti (psihičnih) ne bi mogel reči da je ženska. In kar naenkrat se vse obrbe na glavo. On(a) nima več ženske lastnosti ampak moške. Skratka, zadeva se povsem nestrokovno in neznanstveno postavi na glavo.

    • Ne takop nepomembno, gender je bil od nekdaj slovnični spol. Šele zadnjih 20-ih letih se je uveljavlja ta novi pomen “socialnega spola”, za katerega svetovni jeziki niso premogli niti poimenovanja.
      Tako da je sum, da gre tudi tu da “besedam vzamejo njihov prvotni pomen in ga nadomesti s svojim” povsem upravičen.

    • Precej sholastična razprava. Dejstvo, da so ljudje vedno bili in vedno bojo v veliki, veliki večini prepoznavni kot moški in ženske in da je to spet v veliki, veliki večini vezano na biološki spol. Se pač razlikujemo po dveh spolnih kromosomih, XX ali XY.

      To je tako osnovno, da te osnovne danosti nihče nikoli ne bo mogel odpravit. Niti kak severnokorejski režim ne.

    • Psevdoproton,kar zadeva nauk Cerkve,ste precej v zaostanku:že vsaj od 2.Vatikanskega zbora Cerkev namreč ne “zvaja”več zakonske zveze med možem in ženo zgolj na prokreacijo,kot zatrjujete-pa že prej so veljale dodatne razlage in argumenti,ki zakonsko zvezo med različnima spoloma razlagajo tudi kot bistveno dopolnjevanje itd.Tudi tisti “DOKLER”,ki ga poskušate podtakniti papežu ,ne drži-konec koncev se teorija evolucije strokovno sploh ne vtika v nauk Cerkve in se tudi ne more-:papež pa je izjavil le,da evolucijska teorija v ničemer ne nasprotuje nauku Cerkve in tudi ne nauku o Božjem stvarjenju oz. ustvarjanju.Kar pa se tiče naukov “trdih” znanosti:za razliko od “znanstvenikov”?ne verjamem v njihov obstoj…”Pa še to:ne avtorica ne jaz ne poskušava za vsako ceno”braniti “tradicionalnih konceptov” imava pa najmanj enako pravico govoriti o njih ter o svojih spoznanjih in mnenjih kot katerakoli druga skupnost,znanost in kvaziznanost,ali kaka neoAFŽ-ali katoliška Cekev,katerakoli druga verska ali idejna skupina,manjšina ali posameznik…

  7. Najbolj smešne in neresne so trditve, je zagovarjanje naravnih spolnih danosti nekaj zastarelega, da se je pač treba prilagoditi novim danostim sedanjega časa. V resnici se pa že vsaj dva tisoč let glede spolov ni nič spremenilo. Že tedaj so se dogajali odkloni od normale in sedaj se dogajajo. Spremenilo se je le, da imajo ženske danes drugačen status, kot so ga imele tedaj, kar je prav.

    Vprašati se je treba, kdo ima koristi od teorije spolov in teorije identitete in kakšne so te koristi.

    • Kar je danes novega je to, da imamo nevroznanstvenike, ki lahko pogledajo v človekove možgane in s prepričljivimi argumenti ovržejo zakoreninjena predsodke o “naravnih danostih” enega ali drugega spola.

      “If men are from Mars and women are from Venus, no one told the organ that matters most. There is no sharp division between male and female brains, according to researchers who found that we are all a mixture instead.

      Scientists analysed brain scans of more than 1400 men and women and found that while some features are more common in one sex than the other, each person’s brain has a unique “mosaic” of these features, as well as others seen commonly in both.”

      https://www.theguardian.com/science/2015/nov/30/brain-sex-men-from-mars-women-venus-not-so-says-new-study

      • Kolk si ti srečna zaradi tega odkritja.
        Pa ti povem, da nihče od nas na tem forumu ni pričakoval drugačne ugotovitve, tako da za nas to ni kakšna posbna novica.

        Razlike v “naravnih danostih” niso v tem. 🙂

      • Ne vem, kaj bi ti rada – saj članek jasno pove, da so ene lastnosti bolj prisotne pri enem spolu kot druge.

        Ni pa ostrega prehoda. Kaj bi torej rada?

        Aja, tega itak ne veš.

  8. Človek niso samo možgani.

    Človeka določa njegovo celotno bitje. Človek ni samo razum, temveč so tudi čuti, čustva, volja, biološka oblika in funkcija. Ženske imajo bolj razvite ene lastnosti, moški druge. Vendar zato ni eden boljši ali več vreden kot drugi.

  9. Možgani so najpomembnejši človekov organ, ki odločajo o vsem, tudi o čutih in čustvih.

    Ravno zgoraj omenjena študija potrjuje, da je prepričanje o ženskih in moških lastnostih navaden konstrukt in to škodljiv, še bolj v preteklosti kot danes. Da je normalno in naravno stanje tako, da ima človek kombinacijo “ženskih” in “moških” lastnosti, edino vprašanje je v kakšni meri mu jih dovoli družba razviti in izraziti.

    • Nasprotno. Ti vidiš tisto, kar hočeš videti.

      V članku jasno piše, da so razlike. Ene lastnosti so pogostjše pri moških ene pri ženskah.

      Tako, da o kakšnem škodljivem konceptu ne moremo govoriti.

  10. Moški in ženska sta si različna. Ta različnost se je gradila in kresala skozi generacije. Tako da nekaj je gotovo privzgojenega, niso samo fizične razlike. Ampak to je pestrost.

    Ta različnost je namenjena dopolnjevanju. Zato se moški in ženska združita, da sta skupaj močnejša. Zveza dveh tako različnih je mnogo močnejša in mnogo bolj pestra, kot če bi šlo za zvezo dveh podobnih.

    Ampak “problem” je, da je treba za uspešno zvezo moškega in ženske veliko delat. Pravzaprav celo življenje. In tisti, ki so odrasli v ne preveč uspešnih družinah sedaj izumljajo nekaj novega, oz. hočejo te razlike, ki naj bi dopolnjevale, kar preprosto izbrisat. In to je razgradnja tega, kar je ustvarjeno od Boga…

    • Oh, kakšno lepo piarovsko pocukrano apologetstvo patriarhata, veliko lepih a praznih besed, z enim samim ciljem, branjenjem statusa quo, če ne že revizionizma doseženih pravic žensk. Podobno zavzemanjem za iskanje bojda izgubljene “ženstvenosti” in “moškosti”, ki je zgolj krinka za uvajanje starih delitev in strogo ločenih ženskih in moških družbenih vlog.

      Realnost je pa ta, da vsa ta stoletja ni šlo za dopolnjevanje ampak za diktat, prevlado in podrejanje enega spola drugemu. In sedaj, ko smo to že v veliki meri presegli, ter odpravili razlike, ki so povsem nesprejemljive in nepotrebne, se oglašajo tisti, ki si spet želijo dobrih starih časov, ko se je točno vedelo, kdo je bog in batina pri hiši in kdo ga lahko “dopolnjuje” s tem, da je tiho in uboga.

      • Ti sama si živi dokaz izgubljene “ženstvenosti”. Tako da vsa ta realnost ni niti približno takšna.

      • Feministke so precej izolirana skupina in znotraj teh krogov je močna propaganda. In potem človek doživi taka podtikanja.

        Drugače pa ja, verjamem, da je mož glava družine. Tudi v svetem pismu tako piše. Piše pa tudi, da naj se mož in žena podrejata drug drugemu. Gre za prostovoljno podrejanje. In v takih družinah sta oba mnogo na boljšem, kot vsak posebej.

        Nihče si ne želi takšnih razmer, kot jih opisuje Milena Miklavčič. Moški smo po naravi taki, da uživamo, če ženska uživa. Tako da biti glava družine pomeni služenje, ne pa nadvlade.

        Ampak feministke so cepljene proti temu, da bi bila ženska prostovoljno pokorna. Lepote takih družin sploh ne opazijo.

        • Gre zgolj za moški EGO, večji kot Triglav, ki išče alibi za svoje gospodovanje v “naravnih danostih”, s kateri opravičuje tudi podrejanje in pokornost žensk, kot njihovo željo in prostovoljno izbiro.

          Če bi bile ženske tako silno zadovoljne s svojim pokornim položajem, potem se ne bi organizirale in zahtevale sprememb, pravic in drugačne obravnave, bi bile še danes moževa lastnina.

          Feministke imajo tudi svoje zablode ampak moške in njihove poceni izgovore imajo pa naštudirane v nulo.

          • Če je ženska dovolj samozavestna in ima pravega moškega, se ji sploh ni treba borit za njene pravice.

            To je daleč boljši položaj, kot ga imajo feministke.

          • Samozavestna ženska se ne podreja in pravi moški od nje tega niti ne pričakuje, kaj šele zahteva, saj je obema jasno, da se lahko kakovosten in trajajoč odnos zgradi le med dvema enakovrednima osebama, ki sta iskreni, se spoštujeta in si zaupata.

            Feministke se predvsem znajo cenit, kar na žalost težko rečem za mnoge druge ženske.

          • Ne vem Feministka … sem sicer źenska in naj bi s tabo povlekla, vendar se bolj nagibam k mnenju moških …
            Ta enakovrednost … saj, pred Bogom smo enaki … vendar, če gremo globlje ugotovimo to kar je j napisal …
            Tako da, morda je to kar ne vemo na duhovnem področju, kar nas definira pa me ženske niti ne vemo ?!

          • Sploh ne gre za to, da bi jaz kot moški moral imeti prav. Prav ima tudi avtorica članka, pa je ženska. Gre za to, da raziskujemo, kaj je tisto najbolj pristno, kar je vgrajeno v ženski in moški naravi.

            Zakaj moški glava družine? Nekdo pač mora bit. Feministke trpijo za tipičnim levičarskim sindromom. Identično kot teoretiki brezrazredne družbe. Ampak danes dobro vemo, da brezrazredna družba ne more obstajati. Največji dokaz za to je Novi razred. Gre samo za to, kakšen je tisti, ki vlada. Ali služi ali zasužnjuje. Naš Bog je vsemogočen ampak on služi. In podrejanje njemu je popolnoma prostovoljno.

          • Hierarhija. Hierarhija in še enkrat hierarhija.

            Mimogrede … pisano je, da mora mož dati življenje za ženo po zgledu, kako Jezusa, ki je dal življenje za Cerkev, ki ga pa je ravno v tistih dneh zapuščala.

  11. Če sklepi o “enakosti” spolov temeljijo na tako grobih poenostavitvah, ni čudno, da so nerealni in skregani z zdravo pametjo.

    Dejstva je treba prilagoditi ideologiji, da se lahko “dokaže”, da je enako to, kar ni enako.

    • In na čem temeljijo sklepi o neenakosti spolov? Na predsodkih, stereotipih, privilegij, monopolu, zablodah in samopoveličevanju “močnejšega” spola. Zelo prepričljivo, res.

  12. @Amelie

    Mnoge ženske so ponotranjile miselnost, da so moški več vredni in upravičeno zasedajo mesta voditeljev, kar me žalosti ampak niti ne preseneča. Veliko je odvisno od tega kaj prineseš iz primarne družine, pri nas je imela mati ravno toliko, če ne še več besede kot oče, je bila tudi tudi bolj sposobna od njega, zato mi je koncept pokorne ženske povsem tuj in nesprejemljiv. Čeprav bi mi bilo, glede na to v kakšni družbi živimo, v življenju verjetno lažje, če bi bila bolj preračunljiva in bolj stregla moškim egom okoli sebe, pa vendar, človek naj ne bi hodil po tisti poti, ki je lažja ampak tisti, ki je prava.

    In kar se tiče duhovnega področja in definiranosti žensk, pri najboljši volji ne najdem razloga, zakaj bi bili moški boljši od nas in nam zato nadrejeni.

  13. @j

    Moška in ženska narava sta konstrukt. Če si pa še jaz lahko privoščim posploševanje in stereotipiziranje, potem pa lahko rečem, da so moški fizično močnejši, psihično pa šibkejši od žensk. Prej se zlomijo, obupajo, zabredejo in so manj čustveno zreli in odgovorni. In če je v lovsko nabiralski skupnosti še bilo razumljivo, da je glava družine fizično močnejši člen, v današnji moderni družbi temu ni tako, ravno obratno, danes bi morali biti vodje tisti, ki so čustveno inteligentnejši, obvladajo komunikacijo ter socialne veščine in to naj bi bile ženske.

    Nekdo mora biti glava družine? In zakaj naj bi bil to po defoltu moški in ne tisti, ki je sposobnejši? Ženske danes uspešno vodijo države, korporacije, velike sisteme, ne bi bile pa sposobne biti glava družine? Seveda so sposobne in marsikje tudi so glava družine ampak kako na to gleda okolica, je sposobna opaziti “lepoto takšnih družin”? Ne bi rekla, predvsem drugi moški imajo velike probleme s sprejemanjem mož, ki so pokorni svojim ženam, jih zmerjajo s copatarji, luzerji, da niso pravi moški, da bo šlo vse k vragu, da domnevna “feminizacija” moških uničuje družbo in podobne nebuloze.

    • Feministična gospa,
      vi to resno? V času, kjer se vidi, kam je pripeljala miselnost, naj ženska gospoduje in moški rojeva? Pripadniki te miselnosti nimajo niti toliko otrok, da bi se uprli mračnežem, ki imajo žensko za podbitje in naseljujejo tudi vaš življenjski prostor, feministična gospa?

  14. Sodobni svet je poln konstruktov, na vseh področjih. Mi smo tukaj samo iskalci. Tudi iskalci modrosti, ki je včasih že bila, pa jo je človeštvo izgubilo. Pa tudi iskalci česa novega.
    Jaz ostajam zvest veri svojih prednikov in tako v teoriji kot v praksi mi logika ostaja. Vedno pa je treba čistit balast, ki ga originalno v veri ni. Tega kar tebe straši, ni v svetem pismu.

    Feministka, ti govoriš o vodenju kot o vladanju (sužnjem). Jaz govorim o vodenju kot o služenju voditelja. Boš rekla, da prodajam sanje, ampak v praksi te stvari delujejo.

    Jaz tak svet, kjer vodenje pomeni nadvlado, zavračam. Če je le možno, se mu izognem. Ne glede na to, ali je tiran moški ali ženska. Na zunaj je težko opaziti razliko, ampak ne gre za nič manj kot razliko med Peklom in Nebesi.

    • Bojim se, da je zadeva še strašnejša kot menjava pomenov vodenja in vladanja sužnjem. Trdim, da gre za upor proti Stvarniku tako, da se uničuje Stvarnikovo najdelo, to je človek.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite