DEMOS razumel znamenja časa in naredil korake v državno samostojnost

12
Franci Feltrin: Epidemija demence pri velikem številu odgovornih v državnih službah
Koalicija DEMOS razumela znamenja časa in naredila korake v državno samostojnost.

Leta 1989 sta se države vzhodne Evrope in z njo Slovenija izvijali iz primeža socialističnega »raja«. Bil je čas, ko se je kot domine rušili miti komunističnega enoumja. Nekateri so bili prepričani, da bo trdnjava komunizma –Sovjetska zveza – ostala večna, pa se je zrušila v prah in poniknila v podzemlje, z njo vred pa so v tuje banke in sklade poniknile milijarde narodovega bogastva, ki si ga prigrabili v njihovega vladanja. Od tam se danes stekajo finančna sredstva, s katerimi kupujejo podjetja, katera so jih njihovi kadri spravili na najnižjo vrednost za odkupa. Slednje pušča grenak priokus, da DEMOS kljub edinstveni eri, ki je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega naroda, ni opravil svoje naloge v celoti.

Moč množice ob stavki delavcev Litostroja leta 1987 nas je opogumila

Leta 1988 je bil, po mojem prepričanju, za Slovenijo najbolj usoden majski dan, ko je slovenska UDBA aretirala štiri mlade slovenske fante (JBTZ) in jih izročila sodnemu sistemu Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Ker so jim sodili v tujem jeziku, se je prvič v zgodovini Slovencev prebudila narodna zavest, kar je sprožilo valove protestov proti komunizmu in JLA, ki je poosebljala zvezno oblast. Bili smo priče množičnih zborovanj in upora proti tuji nadvladi in proti vladi komunistov.

Protestna in domoljubna zborovanja so potekala spontano in množično z neustavljivo močjo, zahtevali smo izpustitev JBTZ in politične spremembe. V javnosti je bila prvič izrečena zahteva po samostojni Sloveniji in njenem odhodu iz Jugoslavije.

Slovenci smo najprej spoznali moč množice ob stavki delavcev Litostroja leta 1987. Takrat je bila dana pobudo za ustanovitev socialdemokratske stranke. Slabo leto za tem, pomladi leta 1988, smo doživeli ustanovitev Kmečke zveze. In leta 1989 se je sprožil plaz ustanavljanja pomladnih strank. Tega procesa ni bilo več mogoče ustaviti. To je komunistično oblast prisililo, da je pristala na večstrankarske volitve, pri tem pa je še vedno bila prepričana, da bo oblast ostala v njenih rokah tudi po volitvah. Kar se potem na našo srečo ni zgodilo, saj je zmagal Demos.

Trdno sem prepričan, da letos ne bi praznovali 28-obletnice naše državne suverenosti, če bi zmagali komunisti. Z zmago koalicije DEMOS se je v slovenskem narodu začela prebujati še močnejša in neustavljiva zahteva po samostojni državi.

DEMOS začrtal pot do samostojne države brez prelivanja krvi

DEMOS je takoj po prevzemu oblasti pričel z aktivnostmi, ki začrtale pot do samostojne države brez prelivanja krvi. Pot, ki se je odprla za izstop iz bivše države, je bila zelo strma, ozka in nevarna. Tega so se poslanke in poslanci koalicije DEMOS tudi zavedali. A brez poguma ni zmage. In hvala Bogu, da so nekateri ministri in poslanci koalicije DEMOS imeli zelo veliko poguma.

Takoj po prevzemu oblasti so potekale aktivnosti v najožjem krogu vodstva DEMOS na številnih skritih in manj skritih lokacijah po Sloveniji. Zanje so vedeli le redki, ki so tudi upali, da tedanja opozicija, ki je temu projektu nasprotovala, zanje ni bi izvedela. In tako je vse do razglasitve rezultatov plebiscita projekt osamosvojitve več ali manj potekal v strogi tajnosti.

10. novembra 1990 so se na tajnem dvodnevnem sestanku v Poljčah na Gorenjskem zbrali poslanci koalicije DEMOS, da bi poenotili različna stališča, kako izvesti izstop Slovenije iz Jugoslavije in razglasiti suvereno in neodvisno državo Slovenijo.

Tajnost sestanka v Poljčah je bila potrebna, ker je takratna opozicija še močno nasprotovala osamosvojitvi. Po dvodnevni razpravi, ki je bila na trenutke zelo zahtevna, saj so se pojavila vprašanja, kako bo Slovenija sama izvajala vse državniške dolžnosti; od fiskalnega pravila do gospodarske in davčne reforme, kot tudi do vračanja premoženja, ki ga je komunistična oblast po vojni zgolj z državnimi, občinskimi in tudi vaškimi odloki zasegla takratnim lastnikom.

Poslanci koalicije DEMOS soglasno podprli razpis plebiscita

Navdušenje med prisotnimi v Poljčah je bilo veliko. Vendar so od pristojnih služb in strokovnjakov, še posebno pravnih, želeli slišati, kaj bo sledilo po plebiscitarni odločitvi. Pojavila so se vprašanja, kako bomo svojo odločitev pojasnjevali Beogradu in drugim državam. Te so razdruževanju Jugoslavije, kljub temu, da je berlinski zid že padel, in odhodu Slovenije iz Jugoslavije nasprotovali. Poslanke in poslanci koalicije DEMOS so po dvodnevni razpravi v soboto, 10 novembra 1990 soglasno podprli razpis plebiscita, na katerem smo se Slovenci 23. decembra 1990, z veliko večino odločili za odhod iz Jugoslavije.

Koalicija DEMOS razumela znamenja časa in naredila korake v samostojnost

To je bilo dejanje, ki je zapisano v zgodovino slovenskega naroda in v svetovno zgodovino. Na zemljevidu sveta, sredi Evrope, je nastala država, s svojim jezikom, kulturo in ozemljem ter vsemi potrebnimi atributi za njeno priznanje in obstoj v mednarodni skupnosti.

Na to dejanje smo lahko vsi ponosni, tudi takratni politični nasprotniki. Saj je bila koalicija DEMOS edina sposobna razumeti znamenja časa, da je naredila korake v samostojnost.

Pred tem so to želeli storiti številni rodovi, a njihovi voditelji niso imeli poguma. Ali pa so bili zaslepljeni z ideologijo o svetovni delavski revoluciji, ki nikoli in nikjer ne prinaša miru in blagostanja. Naj adventni čas nas vse oplemeniti z dobrimi dejanji in željami drug drugemu.

Tako kot takrat, želim vsem Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom, da nam adventni čas, z Novim Rojstvom, vsem nam nakloni notranjega miru in nas popelje v nove in lepše čase doma in v svetu.

12 KOMENTARJI

  1. Tudi vam vse dobro. Žal je adventni čas edino obdobje, ko Slovenci nekoliko pozabimo na razklanost in razdvojenost ter drug drugemu želimo vse dobro. Ne bi bilo slabo, da bi vse pomembne politične odločitve sprejemali v adventenm času.

  2. Kolegu Franciju Feltrinu priznanje za kratek, a koncizen oris takratnega časa.
    Oba sva bila neposredno prisotna ob teh dogajanjih. Žal pa danes vemo, da je bila (pičla) zmaga strank koalicije DEMOS leta 1990 le »površinska«. Imeli smo sicer vlado, a vsi podsistemi so praktično ostali v rokah prejšnjih struktur.
    Najbolj usodno je bilo to, da nismo zagotovili medijskega pluralizma oz. so prejšnje strukture na tem področju ohranjale monopol. Za prenovo pa bi bil potreben najmanj še en mandat. Žal so že leta 1992 (ravno s pomočjo medijev)ponovno zmagale stare strukture pod taktirko »zmernega in sredinskega« Janeza Drnovška. Poleg tega, da je DEMOS (kot skupna politična koordinacija pomladnih strank) prekmalu razpadel, je bila NAPAČNO ocenjena vloga dr. Janeza Drnovška.
    Ravno njegova zasluga je bila, da so stare strukture (pritajeno) zopet prevzele vajeti v svoje roke, čeprav so z njim v koaliciji sodelovale tudi pomladne stranke.
    Ne glede ali je dr. Drnovšek živel relativno skromno, asketsko ( če to sploh drži) je svoji klienteli dopuščal, da so delali kar so hoteli. (Zato pa ga še danes tako slavijo). V njegovem obdobju se je dogajala divja privatizacija, v njegovem obdobju se je ukinila Služba družbenega knjigovodstva, sprejel zakon o gospodarskih družbah, (ki je uzakonil marsikatero anomalije), pa »odvetniški zakon«, ind, ind … – vse kar je utiralo pot v nastajanje »globoke« države.
    Strategi tranzicijske levice so (poleg prednostnega položaja) bili očitno pametnejši od liderjev pomladnih strank .

    • G. Magajna,

      Nedavno ste v javnost podali intenzivne grobe izjave zoper prispevek mag. Matjaža Šinkovca o imenu Demos. Podali ste jih pod prispevkoma tega spletnega portala Andrej Magajna: Kronologija nastajanja slovenske demokratične opozicije DEMOS z dne 2. 12. 2019 in Matjaž Šinkovec: Slovenska pomlad ni čakala na padec Berlinskega zidu z dne 5. 12. 2019.

      Vaše mnenje je vprašljivo glede na številne vire o prispevku mag. Šinkovca o imenu Demos, na primer dr. Rosvito Pesek, ki se po osebnem arhivu sklicuje na spomin dr. Huberta Požarnika v znanstveni monografiji Osamosvojitev Slovenije (2017, str. 114 in opomba 122 knjige). Ali pa dr. Andrejo Valič Zver, ki v monografiji Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija (2013, str. 177 do 180) še precizneje osvetli prispevek mag. Šinkovca v časovni vezi med okroglo mizo pri SZDL jeseni 1989 in Majniško deklaracijo spomladi 1989. V komentarjih ste se izrecno sklicevali na g. Antona Tomažiča, čeprav slednji ob svojih zapiskih v nedavni knjigi V objemu slovenske pomladi (2018, str. 277) posebej izpostavlja prispevek mag. Šinkovca o imenu Demos.

      Zato je vaše nasprotovanje vprašljivo, intenzivnost grobosti vaših izjav pa lahko preraste v nov vir razhajanj slovenske javnosti o temeljnih dilemah procesa uveljavitve samostojnosti in neodvisnosti te države, kar je nedopustno.

      • Andrej Magajna, 12. 12. 2019, 19:46: »[…] Originalni dokument o sestavi predsedstva DEMOS-a in koalicijsko pogodbo imam poleg spoštovanega Antona Tomažiča tudi jaz. […] Ime DEMOS sem nesporno na seji pred podpisom koalicijske pogodbe seveda predlagal jaz, saj se Šinkovec ni udeležil nobene tovrstne seje. […] Kot prvo je potrebno ločiti priamarne vire od sekundarnih […]«.
        —-

        Z vaše strani omenjani g. Anton Tomažič kot primarni vir je svoje mnenje, ki je izrazito v prid »odličnem predlogu« mag. Šinkovca k imenu Demos, ob omenjanju »H. Požarnika« kot nadaljnjega primarnega vira ter ob nakazani časovnici že pred decembrom 1989, javno objavil v nedavni knjigi V objemu slovenske pomladi (2018, Mohorjeva Založba) na strani 277 takole:

        »Iz zapisnikov, ki jih imam, je razvidno, da je že 14. novembra 1989 na Izvršilnem odboru SDZ H. Požarnik poročal o sestanku ZDO (Združena demokratična opozicija) […] Konec novembra ali v začetku decembra leta 1989 je bil, na koordinacijskih sestankih, sprejet odličen predlog g. Šinkovca o imenu združene opozicije – DEMOS – Demokratična opozicija Slovenije (spomnim se, da smo bili na sestanku v SDZ takoj vsi navdušeni, saj ta beseda pomeni tudi »Ljudstvo«). […]«.

      • Da je poleg g. Antona Tomažiča kot primarnega vira nadaljnji navajani primarni vir »H. Požarnik« dejansko dr. Hubert Požarnik, kaže napotilna navedba g. Tomažiča na predhodni strani njegove knjige, torej na strani 276, kjer ob fotografiji dr. Rosvite Pesek posebej izpostavi »številne knjige in članke – pomembne prispevke«. Ta napotilna navedba vodi v vpogled v znanstveno monografijo dr. Rosvite Pesek z naslovom Osamosvojitev Slovenije (2007, Nova revija).

        Slednja tam na strani 114, po svojem osebnem arhivu kot to izhaja iz opombe 122, objavi spomin dr. Huberta Požarnika kot primarnega vira glede »sijajnega« prispevka »gospoda Šinkovca« o imenu Demos, takole:

        »[…] Med zanimivostmi o nastanku Demosa sodi tudi iskanje primernega imena za novo koalicijo. Že v času pogajanj za okroglo mizo pri SZDL se je opozicijskih zvez prijelo ime ALKO (alternativna koalicija), v kateri pa so bile tudi nekatere druge (pozneje) ‘nedemosovske’ skupine. Potem so kar nekaj časa iskali novo ime in dr. Hubert Požarnik se iskanj spominja takole: ‘Takrat je bila to Zveza opozicijskih strank Slovenije, ampak potem je bila ta kratica ponesrečena, ker bi to potem bilo ZOS, to pa naj ne bi bilo. Tako da je ponovno na tem sestanku pri gospodu Omanu naziv Demos prinesel eden od socialdemokratske stranke, gospod Šinkovec. Je prišel s tem predlogom, ki se nam je zdel sijajen, demokratična opozicija Slovenije, pa še Demos, kar ima še posebej pomen kot glasnico ljudstva itn., tako da smo potem to, seveda z obema rokama, sprejeli.’ […]«.

        Navedeni spomin dr. Huberta Požarnika kot primarnega vira glede »sijajnega predloga gospoda Šinkovca« o imenu Demos, je skladen s predhodno osvetljenim mnenjem g. Tomažiča kot primarnega vira glede »odličnega predloga g. Šinkovca o imenu«. Dodatno pa navedba o spominu dr. Požarnika časovno napoti v smer okoliščin v času »pogajanj za okroglo mizo pri SZDL«.

  3. Kaj bi bila danes znamenja casa?
    1. resiti in poziviti tradicionalne druzinske vrednote in s tem nazaj dvigniti rodnost
    2. resevati evropsko, s tem krscansko in pri nas slovensko identito, tudi s celovitim preprecevanjem pretiranega in ilegalnega priseljevanja
    3. naprej utrjevati evropsko in zahodno povezanost v politicnih, gospodarskih in obrambnih zadevah in prepreciti rusko in kitajsko ekspanzionisticno infiltracijo
    4. koncno uveljaviti resnicno vladavino prava, subsidiarno upravljanje in socialnotrzno gospodarstvo in
    5. promptno in odlocno lokalno in globalno odgovarjati na okoljske izzive in probleme, saj nam je stvarstvo dano v varstvo in je clovekova dolgorocna dobrobit in zdravje legitimna prioriteta.

    • Vse to in še …
      živeti v skladu z Resnico preko vere v Boga.
      Reševati spore, odpuščati zamere ter graditi odnose in preko njih še sebe.
      Skratka ne kot IMETI, ampak kot BITI.

  4. g. Žiga Stupica me veseli, da ste se oglasili. Problem niso moje “grobe besede” ampak groba potvarjanja. Saj poznate tisto: Če se neresnica ponavlja in ponavlja …. – počasi postane “res”. Kot vidim imajo tudi “zapriseženi resnici” včasih malo težav ravno z resnico.
    Najbolj smešno pa je, če se sklicuje nanjo nekdo, ki ni bil zraven. Sam sem bil prisoten prav na vseh sestankih predsedstva Demosa. Originalni dokument o sestavi predsedstva DEMOS-a in koalicijsko pogodbo imam poleg spoštovanega Antona Tomažiča tudi jaz.
    Še enkrat: Matjaž Šinkovec ni bil član predsedstva DEMOSa, kakor so iz SDS zavedli tudi g. Pahorja. Verjamem pa – kakor je ambiciozen – da si je to želel. To je eklatantno dejstvo, pa je to komu všeč ali ne! Že iz skena, ki sem ga posredoval se razbere, da smo bili v predsedstvu iz 4. decembra po dva iz vsake stranke. (Poglejte si, da ne naštevam). SDZS sva zastopala dr. Jože Pučnik in jaz kot podpredsednik stranke .
    Po volitvah sem bil tudi vodja poslanske skupine SDZS. To slednje navajam tudi zato, ker hočem tudi na tem primeru pokazati kako pomembna so točna navajanja in ne zgolj “približna”, ali necelovita. Koliko članov SDS sploh to ve. (g. Stupica me res zanima, če ste vi to vedeli / In še ena zadeva: Morda veste kdo je bil od SDZS član takratne Ustavne komisije ?).
    Ponavljam: Dobro je, da je neka informacija celovita, sicer nas lahko zavede. Šinkovec navaja v svojem referatu, da je bil vodja poslanske skupine. To drži in je dokazljivo. Res, ampak šele za menoj. Ker tega ni navedel večina smatra, da je bil on prvi vodja PS SDZS.

    Zaradi necelovitih informacij je verjetno prišlo do “zbrke” tudi okoli avtorstva imena. Ime DEMOS sem nesporno na seji pred podpisom koalicijske pogodbe seveda predlagal jaz, saj se Šinkovec ni udeležil nobene tovrstne seje. Kdaj mi je on to idejo “prišepnil” na uho, kdaj in kako, pa so žal Šinkovčevi konstrukti. O tem sem se ravnokar pogovarjal tudi z bivšim tajnikom SDZS, ki je le potrdil moje navedbe o avtorstvu. Mislim ,da je on eden redkih, ki še hrani strankine zapisnike.
    Zakaj je verjetno prišlo do “pomote”. Po potrditvi imena sem na predsedstvu DEMOSa kasneje predstavil tudi idejo logotipa in tudi jasno povedal, da je njen avtor Šinkovec. (Žal, kljub mojemu lobiranju njegov osnutek ni dobil podpore) Torej po sredi sta dve zadevi. Sklepam, da je zaradi površnosti pri pomnjenju nekaterih prišlo do netočnih navedb.

    Ne zanikujem pa drugih zaslug, ki jih je imel Šinkovec. Bilo jih je veliko in vsa priznanja. Nič me ne moti, da je bil slavnostni govornik pri Pahorju. A pri faktih moramo biti natančni. .
    Pozabil pa je povedati še eno “zaslugo”. Je tudi avtor znamenitega (za nekatere »prosulega« plakata o »dobrih in zlih socialdemokratih« , ki je takrat dvignil mnogo prahu in je bil pravzaprav strel v lastno koleno. Namreč oba s Pučnikom sva imela zadržke, a Šinkovec je prepričal večino, da bo to bomba.

    Torej kadar se sklicujemo na RESNICO z veliko začetnico je le dobro, da jo jemljemo “resno”. Kot prvo je potrebno ločiti priamarne vire od sekundarnih, itd, itd ,… Lep pozdrav Andrej M

    • Dobro se je spomnil Sinkovec, ce je on avtor volilnega plakata socialdemokratov pred volitvami 1990. Ki je sel mnogim tako v nos. Se danes ljudje pri nas slabo razlikujejo med komunisti in socialdemokrati. Tudi na desni strani neredki zamahnejo z roko, da so oboji pac socialisti. Boze mili, kaj ima recimo Brandt skupnega s Stalinom?!

  5. Sicer pa NI SPODOBNO, da na objavi g. Feltrina razvijamo polemiko, kdo ima »zasluge za narod« glede DEMOS-a. Za to je mesto na moji objavi : Kronologija nastajanja slovenske demokratične opozicije DEMOS ali pri Šinkovčevem prispevku.
    Sam te »širitve nisem hotel, pa me izzval Žiga Stupica. Res ni tu mesto za te razprave. Še enkrat menim, da je g Franci Feltrin dobro orisal takratne dogodke in o tem pišimo – če imamo kaj dodati

    • Nič ne bo narobe, če se razpravlja tudi na tej temi, saj je vse povezano.
      Saj je usklajevanje mnenj in razčiščevanje nujno potrebno.

  6. Feltrin sicer pomeni prebivalec kraja Feltre. Slikovito severnobenesko mestece ob vznozju Dolomitov. Blizu Belluna. Zanimivo, da je postal tak slovenski patriot.

Comments are closed.