Žiga Turk: Nova sredina

25
2032
Sredina dela politiko tako, da povezuje. Ne predvsem strank v koalicije in idej v kompromise. Ampak ljudi in družbene skupine med seboj. Potrjuje, da je ta naš svet v glavnem v redu. Da gredo stvari na boljše. Ne da je vse idealno, da pa je treba včasih kaj potrpeti in počakati.

Priznam, poleti me je zbodlo, ko je Nova Slovenija razglasila, da je od zdaj naprej pa sredinska stranka. Dalo bi se namreč razumeti, da so se uklonili glasu ulice, ki v Sloveniji desnega ne mara. Kjer o desnem širijo slab glas že od leta 1945 naprej. Je pa desnica na slabem glasu povsem po krivici. In ker sem rad na strani ponižanih in razžaljenih, mi je bližje trmasto poudarjanje, da je desno dobro in prav. V germanskih jezikih je to vgrajeno celo v jezik – za desno in prav imajo isto besedo. Desnica, konzervativizem, tudi reakcionarnost v Sloveniji potrebujejo rehabilitacijo. Dokler tega ne bo, ne bo nujnega soočenja med tistimi, ki bi uvajali novotarije in tistimi, ki bi s spraševanjem o koristnosti novotarij skrbeli za selekcijo med njimi.

Pomirilo pa me je, da po tem, ko je Nova Slovenija razglasila svojo sredinskost, ni bilo opaziti kakšne posebne spremembe v njihovem delovanju ali vrednotah. Še vedno so v podnaslovu krščanski demokrati. Še vedno med njimi ne bosti našli podpornikov ubijanja nerojenih otrok ali neumrlih starcev. Še vedno bodo videli razliko med pravicami človeka in živali. Še vedno bodo spoštovali očetovstvo, materinstvo, družino, domovino …

S tem, ko se je Nova Slovenija razglasila za sredinsko stranko, se ni dosti spremenilo za Novo Slovenijo, spremenila se je geometrija slovenskega političnega prostora. Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Tule bom utemeljil, da povsem upravičeno.

Obrazi sredine

Sredino se da iskati na več načinov. Lahko bi npr. izvoljene poslance razporedili od najbolj levega do najbolj desnega in pač za sredino proglasili tistega, ki je vrednostno na pol poti med Žanom Mahničem in Miho Kordišem. V katero stranko vladnega peterčka bi to padlo, niti ni pomembno. Pomembno je, da tako statistično iskanje sredine povsem spregleda od revolucije povzročeno premaknjenost slovenskega političnega kompasa v levo. Sever ni tam, kjer ljudje v povprečju pokažejo z roko, ampak kamor kaže od propagande neodvisna magnetna igla.

Drug način določanja sredine je potniški. Če v avtu sedite zadaj in imate na levi in desni soseda, sedite pač na sredini. Nova Slovenija ima na desni zanikovalce klimatologije, na levi pa zanikovalce ekonomije. Drugače povedano, da desni ima tiste, ki ne verjamejo v globalno segrevanje, na levi pa tiste, ki ne verjamejo v tržne zakonitosti. Kar sredince zavezuje k temu, da verjamejo v oboje. Kar ni nek poseben dosežek – v zadevi ni potrebno verjeti, ampak zadostuje, da se upoštevajo dognanja tiste (podnebne in ekonomske) znanosti, ki nista podlegli političnim oz. ideološkim pritiskom.

Tretji način določanje sredine je pragmatičen. Sredina so tisti, ki lahko sklepajo zavezništva na vse strani – na levo in na desno. To ne pomeni nujno, da imaš prepričanja in cilje, je pa verjetno, da jih boš lahko udejanjal. V tem je sporočilo Nove Slovenije dragoceno – zbuja upanje, da bo nekdo z normalnimi pogledi na družbo in gospodarstvo morda kdaj sodeloval v kakšni vladi in vplival, da čisto vsi ukrepi ne bodo šli revizionistično v smer Ljudske republike Jugoslavije. In glede česar se zdi sedanja opozicija, kljub 32 poslancem, povsem nemočna.

Četrti način določanja sredine je programski. Sredina je tista, ki je za kompromis med delom in kapitalom, blagostanjem in okoljem, novotarijami in tradicijo. Tej sredini volivce pobirajo tekmeci, ki so za delo, tekmeci, ki so za kapital, tekmeci, ki so za okolje, pa tisti za blagostanje … Ta sredina je pripravljena dodati vse mogoče pridevnike pred tržno gospodarstvo, npr. eko, socialno, pravično. Ta sredina je za srednjo pot med komunitarizmom (torej postavljanju interesov skupnosti pred interese posameznika) in individualizmom (torej postavljanje interesov posameznika pred interese skupnosti). Pri čemer so pravi šampioni enega in drugega drugje.

Ta sredina je vladala Zahodni Evropi v obliki socialnih ali krščanskih demokratov, dokler niso drug drugemu postali tako podobni, da volivci v izbiri med njimi niso več videli alternative. Ta sredina je v krizi, ki jo kaže nazadovanje sredinskih strank v Evropi in članicah.

Ko je sredina v krizi, je trenutek, da se vprašamo, kaj je pa res sredina.

Sredina

Vse zgornje definicije sredino definirajo v odnosu na druge. Sredina je vmes med drugim. Odvisna od tistih drugih. Te sredine so brez lastne identitete, vizije, programa, vrednot. Te sredine so vedno kompromis z nečem, kar je bolj jasno in odločno. So vedno zmernejša, obrušena, razvodenela verzija nečesa drugega, kar je jasno, ostro in pekoče.

In vendar je sredina več kot napol prazen oz. napol poln kozarec mlačne vode. Sredinska je tista politika, ki družbo drži skupaj. Ki politike ne dela s potenciranjem nasprotij, sovraštva, nezadovoljstva, zavisti in zamer, ampak nasprotno, ki vsa ta nasprotja v družbi gladi in rešuje. Sredina je sredotežna sila, ki Yeatsovega sokola vleče nazaj k sokolarju, »ko v vse širših krogih se obrača / sokol, več ne sliši sokolarja; / vse razpada; središče več ne drži; svet preplavlja popolna anarhija«.

To je tista sredina, ki varuje, da ne bi svetopisemsko »izdal v smrt brat brata in oče sina«. Da ne bi »otroci vstajali zoper starše in jih izročali v smrt«.

Sredina dela politiko tako, da povezuje. Ne predvsem strank v koalicije in idej v kompromise. Ampak ljudi in družbene skupine med seboj. Potrjuje, da je ta naš svet v glavnem v redu. Da gredo stvari na boljše. Ne da je vse idealno, da pa je treba včasih kaj potrpeti in počakati. Da, kot pravi Sveto pismo, »učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem«. Da če bomo delovni in složni, da bo šlo še naprej na boljše. Da neplodno prepiranje stane. Stane v denarju, s katerim bi šlo lahko ljudem na boljše.

Levo in desno od take sredine je politika, ki gradi na razpihovanju nezadovoljstva

Tiste, ki nimajo, ščuva proti tistim, ki imajo – pa naj gre za denar, pravice, status, ugled. Šepeta jim na uho, da si zaslužijo. Da jim pripada. Da bi bilo pravično. Ščuva delavce proti podjetnikom, ženske proti moškim, mlade proti starim, alternativno-spolne proti običajno-spolnim, drugo- proti prvorazredim, črne proti belim, domačine proti tujcem … Ne zanima jih, kako pomiriti zavist, ampak zavist razpihujejo. Ne zanima jih, kako pomiriti ljudi, ampak kako jih razburiti. Ne trudijo se razlik pojasniti, ampak obljubljajo, da bodo razlike izničili.

Jezna, nezadovoljna, zavistna, skregana družba ne napreduje. Ne gre na boljše. In če ne gre na boljše, je nezadovoljnih še več. Nezadovoljstvo in jeza sta olje na ogenj strank, ki so levo in desno od sredine.

Skratka

Sredina ne ščuva. Je zadovoljna s tem, kar imamo. Je hvaležna našim prednikom, da so nam do tu pomagali. Je zavezana potomcem, da jim zapustimo še boljši svet kot starši nam. Sredina ne išče prepirov, ampak predlaga rešitve. Škoda, da ni sredinskih strank več.

25 KOMENTARJI

  1. Ja, krasno ! Prav tako “žlahtno desno stranko” si komunisti več čas želijo. Brezzobo, spravljivo, vsegliharsko. Strašno vljudno in obzirno. Povezovalno, pa kaj še….
    Da bodo , saj vemo kdo, laže ropali banke in prali denar, se norčevali iz pomorjenih, zmerjali s fašisti, iz proračuna z veliko žlico delili svojim, do konca uveljavili državni ekonomski monopol, zapirali brez dokazov, ukinili vse medije, ki kaj odkrivajo in povedo, zdravstvo spravili v razsulo brez zdravnikov in osebja, ob najdražjih zdravilih in vsem drugem , da bodo vse vrtce in šole zastrupili z LGBT, vsepovsod naselili migrante in Balkance, da bodo izstopili iz Nata in EU, naredili novo Jugoslovenijo-če je že niso, dokončno ukinili Resnico in uzakonili Laž….
    Osamosvojitev SLO bo spet leta 45, komunizma pa itak ni bilo, živelo pa se je krasno. Ja, tako sredino želijo. Ki meni, da bo čez 100 let itak vseeno kako je zdaj. Bejžte no, g. Turk….

    • Tradicionalna Švica je bila od nekdaj nevtralno sredinska, kar pa ne pomeni za strankarsko ali pa če že hočete anatomsko “ne tič ne miš”pripadnost, ker je Nsi z Pogorelcem in Novakovo zapadla v bolj anti Janša SDS vode, še posebno pri zapiranju arhivov in s tem tudi realnih zgodovinskih dejstev, ki so pravzaprav odraz, kulture in zlasti omike nekega naroda na sončni strani Alp!?

  2. S tem Turkovim hvalospevom sredini bi se kar strinjal. Hudo pa dvomim, da je trenutna garnitura NSI spodobna to sredino tudi uresničiti. Še vedno je živ spomin na “sredinsko” podporo Kučanovi penziji in na podporo levici pri arhivski zakonodaji. Eno so torej besede ali naslove pod katerimi se kdo postavi, druga so pa dejanja.

  3. Kar bi bili moji pripombi na zelo poglobljen in obsezen clanek Zige Turka je prvo, da sam ne vidim nasprotja med konzervativnostjo in sredinskostjo. Krscanske demokracije naj bi bile, se razume, kulturnovrednostno konzervativne, ukoreninjene v jasnih vrednotah in tradicijah in v prepricanju, da tisto, kar je preizkuseno dobro, ne gre na vrat na nos podirati. Obenem so s krscanskim socialnim naukom od 19 stoletja pozicionirane v duhu dialoga in sozitja med delom in kapitalom. Blizu personalizmu in komunitarizmu, v razlocevanju tako od kolektivisticne prisile kot tudi od odtujevalne egocentristicne individualizacije.

    Druga zadeva pa je domneva, da je taka sredina nacelno zadovoljna s stanjem kot je in da gredo stvari praviloma same po sebi nekako na bolje. Nic ne gre samo po sebi na bolje, ze naravni zakon entropije nam to pove. Umazana, razmetana hisa nikoli sama od sebe ne bo spet cista in pospravljena.

    • Krščanskemu socialnemu nauku so vselej sledile le krščansko socialistične stranke. Vsi ostali so besedo “krščanski” zgolj zlorabljali za večanje moči kapitala in uničevanje malega človeka.

      • Eh, spet en kratkovidni, ki ne vidi, da uničenje “kapitala” neogibno privede do uničenja “malega človeka”.
        Pa je treba samo Venezuelo pogledati. Ali Kubo, Severno Korejo. Ali kar bankrotirano Jugoslavijo. Ampak ne – idioti spet in spet iščejo čudežno rešitev v zatrtju “kapitala”.

  4. Avtor pravilno ugotavlja, da je sredina zadovoljna s tem, kar imamo. Toda pozablja, da živimo v Sloveniji. Kaj pa imamo v Sloveniji? Mafijsko nadvlado, poltotalitarni politični sistem, monopole v vseh segmentih družbe, izrojeno pravosodje v službi mafije, enoumno pralnico možganov v monopolnih šolah, glavnih medijih, t.i. kuturi itd.

    In avtor pravi: škoda, da ni več sredinskih strank. Stranke, ki so zadovoljne s tem, kar imamo, imajo že sedaj večino. Njihova glavna naloga je prav to, da bi vse ostalo tako, kot je.

    Tudi NSi in avtor sta očitno zadovoljna s tem, kar je. Kot kaže, bi se oba rada priključila prihodnjim novim obrazom za ohranjanje mafijske oblasti. Videti je, da je hlastanje po položajih pomembnejše od javnega dobra.

  5. Lahko izsiljuje majhna koalicijska strančica, če je za oblikovanje vlade nujno potrebna (bodisi zato, ker manjka le ‘mišji repek’ do večinske vlade ali zaradi ‘zagotavljanja videza demokracije in pluralnosti’) in če ima hrbet zavarovan z močno opozicijo (npr. kakšna ‘stranka upokojencev’), da v trenutkih ‘otročje trme’ pokaže svoj pravi obraz in (kot otrok pred obiskovalci ali v trgovini pred blagajno) ‘naredi sceno’ ter ‘zaradi ljubega miru’ doseže svoje. A kako naj uveljavi vsaj katero od svojih prioritet (ki so v nasprotju z večinskim mnenjem vlade) stranka, ki se ‘razbarva’ v ‘rdečem oceanu’ – če je zgolj ‘figov list’ vlade in s celotno opozicijo skupaj doseže (ali pa še to ne) slabo tretjino glasov??

    Sama bi bila raje previdna/zadržana z napovedovanjem sodelovanja v ‘katerikoli’ vladi: počakajmo volilne rezultate, potem pa s treznim razmislekom sprejemati odločitve, ki bodo v ‘narodov’ (in ne samo lastni in/ali kratkoročni) blagor. A biti v vladi, kjer ‘povozijo’ vsako tvojo idejo in si prisiljen delovati proti svojim načelom? No, za krščansko stranko in krščanske ljudi se mi to pač ne zdi primerno in dopustno. Da, kot navaja predhodni komentator: smo v Sloveniji, kjer politika ne išče/sprejema rešitev/odločitev glede na ustreznost predlogov, temveč glede na predlagatelja – kot v otroškem vrtcu …

  6. “S tem, ko se je Nova Slovenija razglasila za sredinsko stranko, se ni dosti spremenilo za Novo Slovenijo, spremenila se je geometrija slovenskega političnega prostora.”
    ===============
    Sprememba ki ni nič spremenila.

  7. “Nova Slovenija ima na desni zanikovalce klimatologije, na levi pa zanikovalce ekonomije. ”

    Žiga, torej naj izberemo sredino med resnico in lažjo? Vsakega pol torej. Rešitev, ki nam bo sesula ekonomijo, klime pa ne bo rešila.

    Ekonomija deluje dobro samo brez socializma zavitega v klimatske spremembe. Ne vem sicer kako je intelektualec kot je Žiga lahko spregledal, da v bistvu ne gre za klimatske spremembe, ampak za mehko vračanja totalitarnega socializma. In kako je lahko pozabil, da so prav socialistične države najbolj onesnaževale okolje, saj tako mlad pa spet ni.

    • Kapitalizem sam po sebi ni nobeno zagotovilo za ustrezno ravnanje z naravo in okoljem, ki bi bilo prijazno in zdravo za cloveka. Kitajska je ociten primer, kako grejo s prehodom v svobodno trzno gospodarstvo zadeve v tem pogledu celo izrazito na slabse. Okoljski problemi so raznovrstni in kompleksni, bistveno vplivajo na kvaliteto zivljenja in terjajo resna soocanja in ukrepanja. Tudi promet se odvija po nekih pravilih in redu, da bi bil v dobro cloveka. Zakaj naj ne bi isto veljalo za ekonomijo?

      • Varovanje okolja nima ničesar skupnega z ideologijo klimatskih sprememb, katere glavni cilj je uničenje človeštva (domnevna prenaseljenost) s pomočjo sesutja ekonomije.

    • Res je! Klimatske spremembe skušajo zaviti v socialistično- avtistično vato švedskih socialističnih korenin, pozabili pa da je ta narekoval eno samo ekološko katastrofo številnih dimnih onesnaževalcev z premogom, kemikalij, plastike, neurejene infra strukture in ogljikovih hidratov..torej brez pameti bo težko kaj prispevati z kakimi revolucionarnimi posegi kot je ta z vodo v ustavo, na drugi strani pa tisoče greznic z fekalijami.. praški, čistili spušča takšno onesnaženje v podtalnico!?

  8. Na enih področjih si lahko sredinski,
    na drugih področjih pa vmesnega prostora ni
    in se moraš opredeliti za levo ali desno.
    Dodatek h Kučanovi pokojnini je že eno takšno območje.
    Drugo takšno območje je odnos do finančnega kriminala.
    Tu sredinskega prostora ni:
    lahko si ZA finančni kriminal ali PROTI finančnemu kriminalu;
    ZA dodatek ali PROTI dodatku h Kučanovi pokojnini.
    Sredinski si lahko recimo pri davkih, če si za zmerne davke
    (ne prenizke in ne previsoke).

    V Sloveniji do zdaj ni bilo še nobene sredinske stranke,
    (so se pa leve stranke proglašale za sredinske)
    in tudi Novi Sloveniji to ne bo uspelo.
    Nova Slovenija ni “sredinska” stranka,
    ampak je “malo-leva-malo-desna” stranka.
    Kot takšna bo verjetno malenkost izboljšala volilni rezultat,
    ne pa močno. Močno bi ga izboljšala,
    če bi širila in na novo ustvarjala sredino, ki je zdaj (skoraj) ni.
    Ampak Nova Slovenija tega ni sposobna!
    Ustvarjati sredino namreč pomeni boriti se z levimi in z desnimi,
    izganjati levico in desnico iz sredine in ju potiskati v skrajnosti,
    ne pa hoditi v posteljo z enim ali z drugim.

  9. Se mi zdi, da Žiga kot tehniška duša ni v tem spisu pokazal te lastnosti, ki krasi prizemljene ljudi, vse bolj se mi zdi, da se je pustil kot Tonin prepeljati žejen čez vodo! Škoda, rad sem čital njegove spise, sedaj pa kot izgleda ne bom več.

  10. No, če malo pogledamo sociološke teorije in definicije glede strukturiranosti družbe, hitro ugotovimo, da je distinkcija “levo-desno” izrazito dnevnopolitični pojem, ki ga vsakdo lahko uporabi, kot mu “paše”. Verjamem, da je Turkov prispevek dobronameren v smislu, da bi vsaj malo omilil tipično slovensko sprtost in razklanost, vendar ne more prikriti, da želi na nek način promovirati NSI, kar sicer ni nič narobe, ni pa se zato treba skrivati za zaveso neke (psevdo)znanstvene korektnosti.
    Če smo malo bliže sociološkemu pojmovanju, potem Slovenija desnice sploh nima. Še v tisti peščici lastnikov kapitala (o, da bi jih bilo več, ampak poštenih!) prevladujejo tajkunaši “nacionalnega interesa”, ki se ideološko in politično deklarirajo kot levičarji. Revolucionarji so nam vsilili svojo definicijo desnice, ki je preprosta in očitno za nerazgledan slovenski folk učinkovita: vse, kar ni levo (revolucionarno, napredno, sodobno, svetovljansko, skratka “in”), je pač desno (reakcionarno, tradicionalistično, konzervativno, pretežno ruralno, skratka “out”). Potem pa je sredina pač tisto, kar je vmes, nekaj tega in nekaj onega (“ne tič ne miš”), pripravnega, kar nam “paše” (delati po socialistično, živeti po kapitalistično), da se ne bi nič spremenilo (kar počenja vladajoča koalicija). Skratka, ne samo stvarna, ampak tudi pojmovna zmeda. Bolj pripravna bi bila distinkcija “totalitaristi – demokrati”.

  11. … še vedno, … še vedno, … še vedno … Ali tudi še vedno podpirajo uvažanje migrantov, namesto da bi po Krščanski Zapovedi Bolj Ljubili Bližnje kot pa Zlobne Tujce ??? ? ???

  12. Škoda, da čas ni naklonjen sredinskosti.

    Splošno znano je, kaj muči Slovence in Slovenijo, da je koncu evropskih lestvic uspešnih glede:
    – delovanja demokratičnega sistema v državi
    – nepristranskega, poštenega in pravičnega pravosodja
    – učinkovitega zdravstva
    – neskorumpiranega sistema in njenih nosilcev in izvajalcev.

    To so trenutno najbolj boleče točke slovenskega razvoja.

    Tisti, ki bi tu iskal sredinskost, bi priznal, da je tudi sam do pasu v grehu.

    Torej, odločiti se je treba: ali za plemenite – pozitivne razvojne cilje ali pa za neplemenite – negativne slovenske razvojne cilje.

  13. Seveda pa je lahko raznolik pristop k uresničevanju plemenitih ciljev:

    – ali z več dialoga in potrpežljivosti ali z manj
    – ali brez sankcioniranja kršiteljev ali s sankcioniranjem.

    Torej smo spet tam kot leta 1991, ko je nastopila demokratična oblast na Slovenskem in smo verjeli, da bomo uresničili to, kar nas danes muči in še vedno nimamo dovolj volje ( to zadeva levo oblast), da to uresničimo.

    Nekateri pričakujejo kompromis. Kakšen, da gredo vsi grehi pod preprogo?
    Ali le polovica?

  14. Takole “znanstveno” postaviti NSi v sredino je enako znanstveno kot toplogredni plini oz. izpusti. Škoda za nekega profesorja, tehnika celo, ki so med zadnjimi kolikor toliko poštenimi intelektualci v Sloveniji.

  15. Tisti, ki se zavzema za 10 % DDV, je desničar, tisti, ki se zavzema za 20 % DDV, je levičar in tisti, ki se zavzama za 15 % DDV, je na sredini. Vse to je legitimno – kraja pa ni legitimna.

  16. Analitična ugotovitev lahko nakaže neko TEORETIČNO novo priložnost s pozicioniranjem neke stranke na bolj levo ali desno, ki bo magnet za volilce, toda v “raju za mafijo”, kot se je izrazil nek “tovrstni strokovnjak iz Italije, ne prideš daleč le s tem. Moraš imeti za seboj nekoga, ki stoji za Honk Kongom in tamkajšnjim vrenjem. sicer te mediji ne pustijo uresničiti teh iluzij.

    Praksa, praksa…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite