Jože Mlakar: NSi bo postala velika stranka

15
1029
Vsi predsedniki NSi / foto: Casnik
Vsi predsedniki NSi / foto: Casnik

Ni bilo še slišati ali brati, da hoče Nova Slovenija (NSi) postati velika stranka. Zdi se, da je cilj stranke obstanek v državnem zboru s sedem do deset poslanci. S tem se NSi uvršča med manjše stranke, boljši gmotni položaj pa bi ji zagotavljalo članstvo v vladajoči koaliciji. Takšna stranka v koaliciji nima velikega vpliva, posebno še v družbi levih strank. Ko je bila predhodnica te stranke SKD v devetdesetih letih v koaliciji z LDS, sem bil povabljen v delovno skupino, ki naj bi stranki svetovala pri šolski politiki. Skupina ni imela smisla, saj ni bilo mogoče uveljaviti nobenega predloga. Odgovor predstavnika stranke na naše predloge, je običajno bil: »To je nemogoče. Tega v LDS ne bodo sprejeli.« In smo se razpustili.

Življenje majhne stranke je životarjenje, vedno v strahu pred izpadom iz parlamenta

Volivci imajo od nje bolj malo koristi tudi, če je v vladni koaliciji. Za svoje vodilne člane dobi le nekaj relativno dobro plačanih služb z majhnim vplivom na državno politiko. V NSi se sicer trudijo napredovati z nekaj dobro pripravljenimi programi, a brez posebnega vpliva na volivce, saj ti pričakujejo nekaj povsem drugega. Svoje simpatizerje odvračajo z nenehnim pritoževanjem čez vodstva večjih strank, posebno še, če so ta njim sorodna, vplivnejša in uspešnejša od njih.

Majhnost ni nikoli izgovor, da ne bi mogli postati veliki

Imperiji so se razvili iz majhnih vasi, velika podjetja pa iz garaž in barak. Da iz majhnega nastane veliko, je potrebno izpolniti nekaj pogojev. Prvi pogoj je karizmatični vodja, ki pritegne in poveže člane stranke in volivce.  Drugi pogoj je krog dobrih svetovalcev in sodelavcev in tretji pogoj dober program. Glede programa je pomembno, da so vanj vključene tudi dejavnosti, ki stranki ne prinesejo takoj glasove volivcev, a so v javnosti dobro sprejete in na dolgi rok učinkovite. Stranka NSi bi se lahko posvetila najbolj marginalni skupini v Sloveniji. To so delavci, pretežno tujega porekla, ki opravljajo najtežja, najbolj umazana in najslabše plačana dela. Srečujemo jih vsak dan na gradbiščih, v komunalnih službah, v tovarnah na najslabše plačanih mestih in drugod.

Vodstvo stranke in njeni člani naj se ne pritožujejo nad drugimi, pa tudi ne dobrikajo tistim, ki bi jim morda odstopili delček politične in gmotne pogače. V svojih nastopih in kritikah naj se držijo dejstev in resnice. Pozitivne lastnosti stranke in njenih voditeljev bodo ljudje prepoznali in nagradili. Ko bo NSi postala velika stranka, bo lahko ona postavljala pogoje in med drugimi strankami izbirala kandidate za vladno koalicijo. Če se bo NSi hkrati držala tudi svoje krščansko demokratske istovetnosti, se bodo ob njej krepile tudi druge demokratične.

15 KOMENTARJI

  1. Jože Mlakar: NSi bo postala velika stranka

    Gospod Jože,
    lepo, da ste optimist. Lepo je vaše prepričanje, da bo premik v sredino spravil kako četrtino pasivnih Slovencev na volišče in da bodo ti volili NSi. Lepo ampak je tudi realno? Ali pa bo četrtina sedanjih volivcev rekla: “Na! Sedaj pa nimamo nikogar, ki hoče potegniti Slovenijo iz rdečega blata!”

  2. Malo morgen. Kar je na skalah in prgišču prsti nastalo, bo vedno bonsai. Rastejo le stvari, ki jih Gospod podpira, pri tem pa je dostikrat jasno povedal, da preračunljivcev ne mara. NSi je preračunljiva stranka, ki ima največji hendikep prav v obrazih. Bodo potrebni povsem novi, z novim srcem, da bi prišli na 7%. Gospod Bajuk je bil obraz, zamislite si, da bi NSi ustanavljala Tonin in Novakova kot frontmena! Sploh ne bi zaživeli, izpod ruše se ne bi nikoli prebili.
    To je moje mišljenje.

  3. Rinjenje v “skrajno” sredino ji ne bo dosti pomagalo, prav nasprotno, evidentno ji to škodi. Namerna popolna odsotnost vodstva stranke na protestnem shodu v Ljubljani, ko je bilo tam veliko njenega članstva, je še en velik zdrs.
    Gospod Mlakar, veljate za uglednega človeka in politika realnih pogledov, kar dokazuje tudi vaš prispevek, prevzemite vajeti v tej stranki in popeljite jo v boljše stanje. Sprijazniti se s tistimi pičlimi odstotki glasov, ki komaj zadostujejo za vstop v parlament, je absolutno nesprejemljivo. Kaže na to, da je nekaj z vodenjem in iskanjem zavezništva hudo narobe. Ideja, da se bi bolj posvetili marginalni skupini tujih delavcev, je s krščanskega vidika sicer dobra, ampak veliko koristi ne bo prinesla. Kdo pa se bo zavzel za marginalce domačine? Levica zanesljivo ne!
    Ideja komentatorja, da se stranka združi z ljudsko stranko v močno stranko tradicionalne usmeritve, je vredna razmisleka.

    • Odsotnost kogarkoli iz vodstva NSi na shodu, ki so ga sklicale sorodne stranke, je velika napaka.
      Zdaj, ko so zbežali od preostale “desnice”, lebdijo točno na sredi med stoloma.
      Tako zmedene stranke, ki se ima za krščansko, pa še ne…

  4. Ali to pomeni, da se ima namen pozicionirati med sredino in tranzicijsko levico ali celo na pozicijo (krščanskih) socialistov?
    Samo v tem primeru so lahko napovedi realne že za naslednje volitve.
    Zgolčj na tej pozociji napovedi, podpore tranzicijskih medijev ne bo dobila v taki meri, da bi presegla 10%.

  5. Z drugimi ljudmi mogoče. S temi na fotografiji (razen spštovanega Bajuka, ki ga pokvarjeno tiščite v to neprimerno druščino) pa nikakor.

    “Volivci imajo od nje bolj malo koristi tudi, če je v vladni koaliciji. Za svoje vodilne člane dobi le nekaj relativno dobro plačanih služb z majhnim vplivom na državno politiko”, zapiše avtor – in zadane resnico ter ubesedi dejanski cilj Nsi klike: dobro plačane službe brez dejanske ga vpliva na karkoli. Po domače, sinekure. Prav za to gre. Volivce, ki bodo nasedali varljivi maski nekakšne “krščanskosti” bo pa vedno dovolj, da bo strančica vedno ulovila nekaj sedežev v parlamentu.

    Krepka je tudi ta, da naj bi Nsi postala stranka albanskih, bosanskih, romunskih, srbskih, bolgarskih…. delavcev. Saj ne vem, se avtor šali ali misli resno.
    Velika stranka, pa ja…

  6. Se strinjam. Glavna težava te stranke so kadri. Stranka s temi vodilnimi kadri je obsojena na prag parlamenta, če gre vse po sreči.

    Tranzicijska levica ne potrebuje dobrega kadra niti dobrih programov. V predvolilnem času to nadomestijo monopolizirani družbeni podsistemi, zlasti pa mediji. Desnica pa obratno, potrebuje izstopajoče dobre kadre in programe, ki rešujejo glavne težave družbe. Sicer je njen največji domet parlamentarni prag.

    Za enkrat je videti, da gre tej kadrovsko in programsko zgubljeni stranki bolj za drobtinice z bogatinove mize. V zameno za leninski tip opozicije: opozicija se najlažje nadzira, če jo vodiš.

  7. kako si ti trije izdajalci slovenskega naroda, peterle, tonin in luda mila upajo postaviti s eminenco, g. Bajukom? ta trojica je največji poden slovenskaga naroda, za izdajalca -morilca slovenskega naroda, kućana VEm, ti trije in njihova malomožganska strankarska sodrga pa so vredni odpis! kakšen odpis, šus!

  8. Pred nekaj dnevi sem s pridruzitvijo sumom, da bi Matej Tonin na celu parlamentarne komisije za nadzor SOVAe lahko deloval v smeri prikrivanja resnice glede zaposlovanja konkretnih oseb in s tem premieru Sarcu naredil osebno uslugo. Zaenkrat Tonin evidentno demantira te sume in deluje tako, kot se vodji parlamentarnih nadzornikov SOVAe po mojem edino spodobi in se mu zato na tem mestu opravicujem.

  9. Mislim tudi, da je dobra ideja avtorja Mlakarja, ce bi se N.Si znala zavzeti tudi za najbolj izkoriscane in brezpravne znotraj delavstva. Za ljudsko stranko se spodobi, da zna biti na ljudski strani in se ne vrti le okoli mocnih in bogatih. Npr. menedzerskih struktur. To je ta sredina v pozitivnem smislu. In socialno-trzno gospodarstvo.

Prijava

Za komentiranje se prijavite