Kraljestvo za sredino

24
703
Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj tudi uradno njen cilj, bo naredila političnemu prostoru eno največjih uslug sploh

Najprej moram povedati, da bo Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj, po kongresu, tudi uradno njen cilj, naredila slovenskemu političnemu prostoru eno največjih uslug sploh. Zato bi ji na tej točki morali zaželeti vso srečo.

Dve prednosti preboja v sredino

To bi namreč pomenilo, da bi se tehtnica med kljub navidezni pestrosti monolitnim postkomunističnim blokom, ki je na oblasti večino časa po letu 1990, in vsebinsko opozicijo nujno prevesila v prid slednje. V idealnem primeru bi se opozicija potem približala svojim najboljšim dosežkom iz let 1990, 1996 ali 2004.

Druga prednost naskakovanja sredine, če je iskreno, bi bila, da bi Nova Slovenija opustila že dolgo nesmiselni lov na SDS, saj bodo v tem primeru njeni poglavitni konkurenti Šarčevi, Cerarjevi in stranka Bratuškove (zadnji dve sicer najbrž že klinično mrtvi). V drugi polovici vodenja stranke Ljudmile Novak je bila, kot sem že večkrat pisal, Nova Slovenija namreč osredinjena skoraj izključno na “večjega brata” na desni. Protijanšizem je v teh letih postal pomembna identifikacijska točka večine vodstva, precejšnjega dela članstva in kar nekaj volivcev. Seveda se je napajal iz veliko starejših korenin iz devetdesetih let, stopnjevalo pa ga je pogosto nemodro, nestrateško in predvsem do skrajnosti nevelikodušno odzivanje večje stranke (s posledično večjo odgovornostjo) na vsak še tako nebogljen poskus manjše, da bi se nekoliko bolj profilirala.

Toda občutek imam, da je vsaj Matej Tonin po predsedniških volitvah leta 2017 dojel, da je lov na Janšo nezdružljiv z lezenjem v sredino. Vsak korak v to smer je namreč odbil nove jedrne volivce SDS. Zato upam, da je njegov zasuk dosleden. Da retorika o sredini ne bo še naprej združena predvsem s spraševanjem, kdaj bomo tam, kjer je SDS. Ker je odgovor na omenjeno vprašanje lahko v tem trenutku – žal – samo “nikoli”.  Janšo bi se trenutno dalo prehiteti zgolj po desni, te poti pa Nova Slovenija ni hotela ubirati in bi bilo zdaj, po več kot pol desetletja teka v drugo smer,  zanjo tudi že prepozno.

Dvomi

Seveda se takoj oglasita dva dvoma. Prvi je, ali je lov na LMŠ in ostale satelite vladajočega bloka, ki jih po slovensko imenujemo “sredinske”, res lahko obetaven. Se lahko medijski bonbončki, javno trepljanje po rami in visoka mesta strankinih funkcionarjev na raznih lestvicah priljubljenosti dejansko prelijejo v večji dotok glasov iz prostora levo od sedanje klientele SDS in NSI? Do danes ni kazalo tako. Poleg tega je “izum” Marjana Šarca zadostil tudi potrebam vladajočega bloka, ki bi se utegnile pojaviti, če bi v Sloveniji in Evropi prišlo do nekakšne konservativne revolucije zaradi vse večjega izrinjanja identitetnih vprašanj iz javnosti in večanja prepada med vrhovi družbe in vsemi ostalimi, kar zadeva pogled na osnovne življenjske težave.

Tu Slovenija sicer že sedaj odstopa od zahodnoevropskega konteksta. A dogajanje v njem nikakor ne bo nepomembno. Zato se moj drugi pomislek nanaša na glasno sklicevanje Nove Slovenije na nemško krščansko demokracijo. Sicer ni nobenega dvoma, da bo med nekaterimi vsebinski opoziciji naklonjenimi intelektualci, med katerimi je bil doslej »sredinski kurz« krščanskih demokratov še najuspešnejši, pa celo med širšimi plastmi ljudstva omemba magične kratice CDU, ki pri nekaterih Slovencih še vedno visoko kotira, lahko padla na plodna tla. Vendar vseeno ne gre pozabiti, da je s svojo »ultrasredinskostjo«, za nameček še ujeto v zvezno in deželne koalicije z nesorodnimi strankami, največja nemška stranka bolj del trenutnega evropskega problema kot rešitve zanj. In če ima že slednja kot močnejši partner takšne težave z ohranjanjem svoje istovetnosti, kaj bi bilo šele s »sredinsko« Novo Slovenijo, ujeto v sendvič z močnejšimi skupinami drugačnega predznaka.

Vendarle prva pot?

Kot že omenjeno, si je potrebno na vso moč želeti, da bi se slovenski krščanski demokrati dejansko zajedli v bazen tako imenovanega »sredinskega« dela vladajočega bloka. A ker je v to težko verjeti, je paradoks, da utegne pot do njihovega uspeha vseeno prej pripeljati preko sedanjih volivcev SDS. Omenjeno zveni trenutno povsem utopično. In tudi je. Omenjena pot bi se odprla le, če bi zadosten del privržencev največje slovenske stranke presodil, da SDS nima možnosti za preboj v vlado, denimo v primeru, da niti po naslednjih volitvah Janševi ne bi mogli unovčiti dobrega, celo zelo dobrega volilnega rezultata, kot se je zgodilo poleti 2018. Potem bi ob oceni, da ima Nova Slovenija večje možnosti za tak uspeh, slednja utegnila dobiti večje število nekakšnih »posojenih« glasov.

Na podoben način je Viktor Orban še kot liberalec dobil glavnino konservativnih glasov leta 1998. Če bi se kaj takega, kot rečeno, z današnje perspektive precej neverjetnega, zgodilo Novi Sloveniji, »posojila« seveda ne bi dobila zaradi deklarativne sredinskosti, marveč kljub njej.

24 KOMENTARJI

  1. Dejstvo je, da sta se CDU in HDZ pomaknili v sredino in obe izgubili veliko volivcev in jih izgubljata se naprej.

    Za slovenske kontinuitetne volivce je znacilno, da zaupajo samo “nasim”. NSi lahko nagovori samo tiste, ki so doslej ostajali doma. Ali jim bo to uspelo, se bo pokazalo na naslednjih volitvah.

  2. Podobno razmisljam tudi sam. Programsko sredinsko umescanje, ki ga je N.Si poudarila na kongresu, je ustrezno in primerno krscanski demokraciji. Samo potem je potrebno na teh tockah v dnevni politiki vztrajati in tekmovati za ta sredinski prostor. Skrajni cas je, da v Sloveniji politika, ki nima izvora, ideoloskih in interesnih zvez v komunisticnih krogih, ponovno osvoji politicno sredino.

    • Podobno kot avtor, sem mislil. Ne kot Tine. CDU se je vedno deklarirala kot sredina. Tudi pod Adenauerjem in Kohlom. HDZ je prav tako zelo uspesna tudi zaradi uspesnega nagovarjanja sredinskih volilcev. Plenkovic je kvaliteten voditelj. Dejstvo, da je bil celo v izboru za sefa Evropske komisije, pove precej.

  3. Mislim, da se tudi iz te moke ne bo kruha. Všeč ali ne, voditelji so tisti, ki stranki dajo pečat in sedanji voditelji NSI žal nimajo potrebne karizme, žara (da ne rečem izobrazbe ali delovnih izkušenj v “normalnem” delu). Vse je osredotočeno na to kako dobiti več glasov, nikjer pa ne vidim neke samokritike zakaj jih ni… morda bi moral kdo narediti korak vstran pa mesto prepustiti nekomu, ki je bolj sposoben pa ne tako vsiljiv. Seveda pa tisti, ki bi naredil korak vstran bi imel potem slabšo plačo… Tega si pa nihče ne želi. Do bridkega konca.

  4. NSI naj postane vezivni kvas med desnico in levico, ko gre za uveljavitev kulturnih, političnih in razvojnih vrednot na slovenskem.
    Naj bo vezivo, ki ustvarja ustvarjalni dialog in razvojno sodelovanje med desnico in levico.

    Vendar ne na račun vrednot, ampak v korist vrednot, ki gradijo bolj pravično, pošteno, uspešno in domoljubno slovensko skupnost oziroma Slovenijo.

  5. Če premik na sredino pomeni tekmo za glasove SMC, SAB in predvsem LMŠ, potem je to dobra odločitev. Če pa pomeni samo nadaljnje izoliranje SDS in tekmo za njene volivce, potem je premik brezpredmeten, ker ne spreminja temeljnega razmerja sil med levico in desnico. Vendar stranka potrebuje tudi podporo globoke države, sicer bo njen premik neuspešen. Ampak, če potrebuje globoko državo, je stranka del problema in ne del rešitve.

  6. Ne levo, ne desno, ampak nikamor? Žalostno, pa sem imel upanje, da bodo šle stvari pri krščanskih demokratih na boljše.

    Kakšna škoda, da se je krščanska stran povsem odpovedala krščanskim socialistom, ki so bili na pravi strani zgodovine in so uspeli zmobilizirati najširše slovenske množice. Krščanski “demokrati” pa bodo raje še naprej butali z glavo v zid.

  7. V floskul polnem medijskem okolju, kakršnega lahko predstavlja gornji prispevek, si je zaradi iskanja pristne orientacije potrebno mestoma svojeročno izoblikovati zemljevid pristne politične vsebine in s tem pristne sredine Slovenije.

    Po argumentacijski vsebini je osišče zemljevida lahko vezano le na temeljni vsebinski problem te države. Ta temeljni problem predstavlja, kakopak, akutna eskalacija desetletja sistemsko-strukturnih zlorab institucij te države, ki imajo kot se očitno kaže nikoli pretrgano rdečo nit v osebju totalitarnih struktur iz pretekle države. Tu je razbeljena os temeljnega problema političnega zemljevida Slovenije, tu je torej pristna sredina.

    V tem osišču ni nobene stranke NSi. Kritična analiza dejanj njenih funkcionarjev kaže, da jo po pravilu pozicionirajo v nežno prijetni hlad in varno zavetje skrajnih robov tega zemljevida. Nahaja se torej skrajno stran od neznosno razbeljene sredice očitnega temeljnega problema te države. NSi je po argumentacijsko problemski vsebini skrajna politična stranka.

    Navedena razbeljena sredica pa je pozicija, s katero se že leta dosledno soočajo neke druge stranke in posamezniki. Le-ti se v svojih pozicijah, mestoma kot osamelci, soočajo s razbeljenim osiščem temeljnega problema Slovenije. Vsi ti pa so pristna sredina političnega zemljevida Slovenije.

  8. Iz te moke ne bo kruha! “Sredina” je že od nekdaj rezervirana za stranke komikontinuitete. Njihove vlade so vedno bile “”levosredinske”. Volilci tudi! Razen SDS in dosedanje NSi so vse ostale vladajoče stranke le frakcije podobne bivši SZDL pod patronatom CK ZK In imajo trdno oblast v Sloveniji. Že pri njih so hudi boji, ker jih je preveč, stolčkov in korit pa premalo! Medse ne bodo nikdar sprejeli novo “sredinsko” stranko iz za njih čudnega in zasovraženega krščanskega pedigreja. Razen če bo naslednji korak “sredinskosti” opustitev krščanskosti in pripadajočih vrednot, česar človeku, vzgojenemu na FDV, ne bo težko storiti, se zliti z dosedanjo SZDL in pridobiti kak ministrski stolček. Niti levi, niti sredinski, niti dosedanji krščanski volilci te neokusne župe ne bodo kupili. Je pa namera, kam si želi prstopiti nova “sredinska” NSi od včeraj jasna, ko je vodstvo zatrdilo, da nočejo več biti v opoziciji ampak na oblasti! In ker je oblast danes in bo tudi jutri trdno v rokah komikontinuitete oz. stranK SZDL pod vodstvom CK ZK, je nova smer začrtana. Kaj pa volilci? Večinski levi bodo raje volili vladajoče originale kot nove kopije, dosedanji desni pa se bodo delno obrnili na SDS ali pa postali abstinenti.

    • Zakaj tak defetizem? Vsaj 1990, delno pa tudi kasneje nekajkrat ( 1996 in 2004) je novim demokraticnim strankam uspelo osvojiti sredino ali del sredine. Brez tega ne bi bilo Demosove vlade in verjetno tudi ne osamosvojitve Slovenije. Seveda je problem potem tako heterogeno vecino zadrzati, ampak zahtevni izzivi pac vedno terjajo sposobno vodenje. Nic ni nemogoce. Ali pa izobesimo pac belo zastavo in se sprijaznimo, da bo Slovenija vedno ” zemlja proletera”? Dejansko pa pokvarjene rdecoburzoazne naveze udbokomunistov z neomarksisti in “pragmatikov”, ki jim brez skrupul sluzijo za osebne koristi… Pred Bogom bomo odgovarjali, ce ne bomo s prstom mignili, da bi bila Slovenija postena, slovenska in krscanska.

      • IF, v normalnih okoliščinah sredina pomeni ohranjanje statusa quo. To v slovenskih razmerah pomeni ohranjanje prevlade mafijske globoke države, ohranjanje dvojnih meril za naše in nenaše in s tem povezanih krivic, še nadaljnje zaostajanje, beg možganov idr.

        NSi za kaj več niti kadrovsko niti drugače ni sposobna. Če bi bila, se ne bi nenehno borila samo za prestop parlamentarnega praga. Njim gre očitno samo za fotelje. Verjetno v dogovoru z globoko državo, da se prepreči kakršna koli resnična sprememba. Sicer so bili tudi doslej zelo usklajeni z glavnim tokom, ki ne želi sprememb.

        Stopite na realna tla. Spremembe so mogoče samo v bloku tistih, ki hočejo spremembe. In to ni sredina.

  9. “Krščanskih demokratov ne morejo ustaviti niti rumena niti rdeča omrežja, pa tudi ne omrežja vaških fantov. Resnice ni mogoče utišati! Dokler bomo enotni, nas ne bodo strli,” je bil kategoričen Tonin…

    Torej, nehajmo se slepiti, ve se, kdo je mišljen pod »rumenimi omrežji«. Kdo drug, kot SDS! Ja, to je ta pot v sredino, »rdeča omrežja« so, pazite, na drugem mestu, »rumena« so torej pravi problem.

    Adijo Bajukova NSi, srečno pot v pogubo.

    • Za Kucanov dodatek k penziji ni glasovala ona, ampak Tonin. Kar bi mu scasoma lahko odpustili, ce bi se N.Si iz poteze, ki je povzrocilo mnozicno averzijo in upraviceno prizadetost, kaj naucili.

      Zgoraj je omenjeno, da naj bi Tonin na kongresu N.Si govoril o problemu rumenih in rdecih omrezij. Ce misli, da so enakovredni slovenski problem rdecim omrezjem omrezja blizu SDS, potem vprasanje, ce so se kaj pametnega naucili iz prejsnjih spodrsljajev.

      Ja, glasovanje Ljudmile Novak v evropskem parlamentu proti poljski vladi je pa cudno. Odrekanje Poljski pravico presojanja, da seksualne vzgoje ne bo v poljskih solah, je sramoten liberalni diktat!

      Poljska aktualna vlada je presodila, da v poljskih osnovnih solah ne bo programov, ki bi otroke spodbujali k prezgodnjim spolnim odnosom. In da ne bo dovolila LGBT propagande v solah.

      Prvic je to notranja zadeva Poljske. Drugic je to pametno in nikakor stalisce.

      Pozicija Ljudmile Novak, da se pridruzi levo liberalnim ideoloskim naskokom evropske politike na solski prostor republike Poljske, je milo receno cudaska za nekoga, ki se je druzil v studentski skupini pri jezuitih. Ostreje bi temu lahko rekli izdaja katoliskih eticnih in druzinskih vrednot.

      Ce bo to nova “sredinskost” N.Si, pa res ne bo vredno piskavega oreha.

      • »Če je koga vznemirilo, kako sem jaz glasovala v Evropskem parlamentu, o čemer poroča televizija v službi laži, naj vam povem, da je 471 poslancev glasovalo tako kot jaz,« je na včerajšnjem kongresu NSI dejala evropska poslanka Ljudmila Novak.

        »Večina iz Evropske ljudske stranke, med njimi tudi vodja politične skupine Manfred Weber, prepričan kristjan. Glasovala sem proti skrajni desničarski politiki poljske konservativne stranke.«

        Navzoči novinar Nove24TV Boris Cipot jo je ob tem vprašal, če je merila na njihovo televizijo. »Nobenega medija nisem konkretno imenovala, če ste se pa v tem prepoznali, potem pa vam pritrjujem,« mu je odgovorila Novakova.
        (Vir: Reporter)

        To je popoln pomik na levo. Pomik v SZDL.

        • Hvala za tole navedbo. Popolnoma me je utrdila v prepričanju, da NSi ni več vredna mojega glasu. Na zadnjih državnozborskih volitvah sem še glasoval za stranko, v prihodnje nikakor ne mislim več. Verjetno bom stisnil zobe in glasoval za SDS, čeprav mi marsikaj pri njih ni všeč. Ampak izdaja ene redkih res konservativnih vlad v Evropi je pa preveč!

    • Velikokrat omenjeni Kučanov dodatek res ni problem, s katerim bi se morali tako ukvarjati. Če smo malo pragmatični: jaz bi mu dal še večjega, če bi obljubil, da se umakne iz vseh odločevalskih gremijev, zlasti pa iz Foruma.

  10. Nekaj še moti:
    NSI se pomika bolj proti levici ravno v trenutku, ko se lomijo kopja, ali se bo v Sloveniji uveljavila pravosodna pravičnost ali ne.
    Kaj to pomeni, da se bo NSI prizadevala pri statusu quo torej, da si bo pravosodje tudi v bodoče lahko “privoščilo” nepravičnost, seveda takrat, ko bo to v prid nekomu ali nekaterim na levici.
    Zakaj NSi rajši ne poudarja, da se bo v bodoče zavzela za več poštenja na slovenskem, ne pa da se skrije pod izraz “sredina-, ki ničesar ne poev” kot da jo je sram poštenja.

  11. Večinoma ljudje volimo/jo stranko, ki ima podobne poglede kot mi. Na vse kar se nam zdi pomembno. In kdo oblikuje strankine “poglede” ali program, kot se reče. Absolutno predsednik. Ta je ključen za volilce. In ljudje volijo za stranko, če jim je predsednik stranke blizu. Tako je Voliš sebi podobnega. Ne nekoga, ki je večinoma drugačen. Pošten voli poštenega, pokvarjen sebi podobnega. Kdor ima veliko masla na glavi, voli podobne, ker upa da ga bodo zaščitili….Hinavec voli hinavca, lažnivci najbolj lažnivo stranko.
    Tonin vodi NSI, Janša pa SDS, Podobnik SLS, Brščič DOM, Primc svoje…. Kdo je sposobnejši, kdo ima kaj pokazati, kdo ima karizmo, kdo ima vplivna politična poznanstva po svetu ? No, nekaj pa je ljudi, ki zelo malo vedo, volijo pač ker menijo , da je tako prav….Ker je NSI cerkvena stranka….ipd. ker se “ne kregajo”, ker imajo “najboljši program”….
    NSI bi lahko bila spodobna stranka, pa žal zaradi ene Novakove, pa tudi Tonina sem in tja, ni. Pa še marsikoga bi lahko dodal, toda za stranko je ključen predsednik. Prejšnja je bila grozljiva, še sedaj stresa neslanosti, Tonin pa tudi ne ve, ali bi šel po njeni ali po svoji poti.
    Je pa Tonin kot predsednik KNOVS pokazal potrebno odločnost , pa spet vse podrl z nekimi škodljivimi neslanostmi na kongresu. NSI mi deluje hlapčevsko in hinavsko. Niti malo mi niso všeč, niso verodostojni. Malo levo, malo sredina, zdaj nič več desnica…????

  12. Slovenija že 74 let močno visi na levo, kar pušča posledice v zaostajanju za primerljivimi državami, ki nas prehitevajo.
    S pomikanjem proti levi se ne da prevesiti tehtnice, če pa se pozicioniraš na sredino pa je isto kot bi se na gugalnici postavil nad vrtišče in pričakoval premik. Nepoznavanje politične “fizike” ne prinaša premika na bolje. Ob stanju kot je v Sloveniji že 74 let so potrebni premiki na desno in ne na sredino ali levo!

Prijava

Za komentiranje se prijavite