Radonjić Stupici: Nam, ki resničnosti ne zajemamo iz hollywoodskih studiev, deklaracije vrednot oblastvenih struktur niso obvezujoče

10
Zvjezdan Radonjić, enfant terrible pravosodja. Screenshot MMC

Zvjezdan Radonjić, v javnosti poznan kot sodnik, ki je presodil, da Miljko Novič ni umoril direktorja Kemijskega inštituta (TUKAJ), se je s pismom odzval na prispevek Žige Stupica, ki smo ga pred dnevi objavili v našem spletnem magazinu. Gospod Zvjezdan Radonjić je bil presenečen, da želimo njegovo pismo objaviti. Povedal je, da tega od nas ni pričakoval, se je pa z objavo strinjal.

Zvjezdan Radonjić: “Nam, ki resničnosti ne zajemamo iz hollywoodskih studiev, deklaracije vrednot oblastvenih struktur niso obvezujoče. Pa si drznemo objavljati, kar ni v skladu z zadanim obveznim šolskim programom.”

V nekaj prispevkih vaših avtorjev sem bil obravnavan v negativnem kontekstu, kar bi ne bilo slabo, če se vaši avtorji ne bi znašli v koloni z Vojnovićem, Črnkovičem, Biščakom, Slapšakovo, Bizjakom, Repovžem in sorodnimi razdržavljenimi, raznarodelimi strukturami. Negativni konteksti me ne motijo, sem jih vajen. Resnica je vselej nekje vmes, pa gre vsem stališčem prisluhniti. Zato ne razumem rabe besed tipa: »nedopustno«, »konfuzno gostobesedje«, »zunaj navedene lastne rdeče niti«, »se izogiba vsebinam«, »jih zamolči« itd. V uradnih strukturah so mi več let branili pisati in govoriti, me diskreditirali, iskali dlako v jajcu, me razglašali za nedozorelega, za ekscentrika, pa sem, njim navkljub, pisal in govoril, kar mi je ljubo.

Ne bom pojasnjeval, da so moje trditve urejene, koncizne, odmerjene, da so mi misli premišljeno oblikovane, da imajo stavčne zveze rep ter glavo, da se ne motim ipd. Vaši avtorji naj se pač učijo pisati, bralci pa oblikovati logične sklepe; sugestij ne potrebujejo. Tisti, ki se z avtorji strinjajo, se strinjajo; tisti, ki se ne, se ne. In tu postavimo piko.

Zvjezdan Radonjić je s somišljeniki povezan z zavestjo o schopenhauerjevski negativnosti človeka kot bitja

Kar zadeva civilizacijske razloge, pravne podlage, skupščinske procedure, resolucije OZN, izraze mednarodne zaskrbljenosti, pravico narodov do samoodločbe, sistematično represijo, posebne okoliščine, mednarodno upravo, spremljanje dogajanja itd., sodi vse to v običajen prežvečen vokabular, odkar so si začele manjšine prilaščati ustvarjalnost večine. Pa so se delale zaskrbljene, proceduralne, opozarjajoče, pravične; po celem svetu so postavljale všečne si uprave, ščitile narode same od sebe, potencirale, zlorabljale lokalna nasprotja, vsiljevale samorazglašene civilizacijske standarde.

Kot pravnik in kolumnist vse te prežvečene civilizacijske vire poznam. Vendar delim stališča z Noamom Chomskijem, Diegom Fusarom, Ramseyjem Clarkom, Petrom Handkejem, Boštjanom Zupančičem, s katerimi sem sodeloval, jih poznal (velja za zgoraj naštete) ter Haroldom Pinterjem, Yanisom Varufakisem, Howardom Zinnom, Čedomirjem Antićem, Markom Aaronsom, Johnom Loftusom … Druži nas zavest o schopenhauerjevski negativnosti človeka kot bitja, o vsakokratni hibnosti človekovih povezav, predvsem pa dvom o periodično razglaševanih splošnih vrednotah (ki pristanejo brez izjeme na mlinih bogatih). Druži nas ocena faze po padcu berlinskega zidu: slabo bipolarnost je zamenjala uničujoča monopolarna, egocentrična, razbolelo samovšečna monolitnost, ki je, kot vsaka monolitnost v zgodovini, skozi gradualno dekadenco porodila neogibno samodestrukcijo.

Sedanja jenkijevska civilizacija je v fazi Neronovih požigov Rima, nje oboževanje pa svobodna izbira.

Deklaracije vrednot oblastvenih struktur so imele vselej poslušalce in tiste, ki jim niso zaupali; tako tudi jenkijevska kultura. Komur je ljubo, naj deklamacijam sledi. Nam, ki resničnosti ne zajemamo iz hollywoodskih studiev, niso obvezujoče. Pa si drznemo objavljati, kar ni v skladu z zadanim obveznim šolskim programom.

Radonjić pogreša v kritičnih besedilih kljub vsemu spoštljiv odnos

Če ima Časnik morebiti težave z mano ad personam, ker sem pač ateist, nekrščen, nekristjan, dialektični materialist, antiglobalist, heretik …, naj pač še naprej koncentrira prispevke proti meni. Domoljubi smo raznih vrst; osebno sem kar velik. Tako kot sem osebno vselej spoštoval domoljuba dr. Dimitrija Rupla, s katerim se ne strinjava v marsičem, vendar ga imam za pomembno osebo pri zagotavljanju državnosti; karkoli sem zapisal ostrega, je bilo vselej izraz nestrinjanja s stališči ob maksimalnem spoštovanju osebnosti ter zaslug. Bilo bi dobro, če bi me vaši avtorji naslavljali z vsaj minimalno spoštljivostjo, tudi ob rušilnem slogu v zvezi z idejnimi izhodišči, ki ni nujno, da so pravilna.

Vse najboljše redakciji časopisa, ki je nujen v našem medijskem prostoru, in veliko uspešnih let.

10 KOMENTARJI

  1. Ne spomnim se sicer v preteklosti članka na Casniku, ki bi sodnika g. Radonjič postavljal v negativen kontekst. Kvecjemu obratno. In to upraviceno. A status Kosova ni enoznačna tema in ga je mozno razumeti na dokaj različne načine. Zibelka srbske kulture in državnosti je, podobno kot je Koroška slovenske. Skozi stoletja je postajalo Kosovo vse bolj muslimansko in zlasti izrazito albansko. V komunistični Jugoslaviji je bilo del republike Srbije, a je v 70 letih dobilo avtonomijo. Diskutabilno je, če samoodlocba kot pravica ze izhaja iz tega statusa. K večinski mednarodni podpori osamosvojitve Kosova je nedvomno največ doprinesla propadla agresivna politika Milosevica. Vecinsko albansko Kosovo bo nedvomno dolgoročno tezilo k združitvi z republiko Albanijo in vecalo velikoalbanske težnje, ki lahko ogrozijo sosede, predvsem Makedonijo. Ampak dejansko sta predvsem demografija in povezava z vecstoletno turško ekspanzijo na Balkan opravila proces, ki ga bi bilo težko ustaviti.

  2. Če bi ocenjevali Stupico v njegovi javni samopodobi, potem je logično poiskati njegove duhovne osnove, ki v enostavni povezanosti vodijo do Soroševega norega židovstva v vsej zatohlosti daljnega predhodnika Lenina, ki je želel kibuc prestaviti kar v internacionalno združbo nadnacionalnih držav, za peščico samoljubnežev in pritlikavih lizavčkov.
    Toliko neumnosti, kot jih stresa Stupica, je nesmiselno zaokrožiti v celoti, recimo ji osebnostni profil. Je tičen begavček, ki je najboljši predstavnik skupine, ki ne ve kaj je socializem, pa bi se rado to šlo, samo ne vedo kako bi prinesli naokoli ostale dele družbe, da bi v miru živeli.
    Vse pa se zreducira v tem, da bi želeli visoke davke zato, da bi imeli dovolj denarja, da bi prerazdeljevali.
    Ne vedo pa ko se bo dvignil industrijski ali bolje delavec, ki ustvarja novo vrednost in z njim inženirska elita, bodo lahko trenirali tek čez ovire. In to brez streljanja, kar je v komunistični maniri običaj.
    G. Radonjič je pač gospod, in tovariši tega razumevanje ne zmorejo.

    • Ajej, ajej, Bralec2018!
      Menim, da tole vaše nakladanje o g.Stupici, Sorosu, socializmu in ostalem nikakor ne drži in ste si vse skupaj gladko izmislili!

      Gospod Radonjić in gospod Stupica se pač ne strinjata v pogledih na kosovsko državo. Če s prvim od njiju soglašate, z drugim pa ne, ni pošteno, da drugega lažno obrekujete.

      • Zadnji stavek zgoraj zveni malce dvoumno … hočem povedati, da lažno obrekovanje nikoli ni pošteno, ne le takrat, ko se z nekom ne strinjamo 😁

      • Moje nakladanje ne drži. Imate prav. Vendar ajej, ajej, preberite zadnje štiri sobotne izlive v Delu (glasilu socialističnega ljudstva Slovenije- če še ne veste) pa boste videli koliko nakladanje je pri tov. Stupici.
        Ni lažno obrekovanje, je samo resnica zaradi plače s strani velikega demokrata tov. Soroša, ki je še enkrat žid kot Lenin. In kaj še…….

        • Dela že nekaj let ne berem, niti Sobotne priloge ne. Da g. Stupica piše za ta medij, je zame novost. Na Delovem spletišču mi ni uspelo najti ničesar njegovega, tako nimam pojma, kaj naj bi tam objavljal.

          Res pa je, da je jezikovni slog g.Stupice (vsaj v člankih na Časniku), zelo specifičen in malce težje razumljiv – od bralca terja kar nekaj zbranosti in potrpežljivosti 😁

  3. Naslovni prispevek z dne 19. 8. 2021 ima, šteto z naslovom in mednaslovi 669 besed, nima pa vsebine v lastni rdeči niti.

    Lastna rdeča nit prispevka z dne 19. 8. 2021 je podana v nedavnem prispevku na Portalplus z naslovom Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije z dne 30. 7. 2021. Prispevek z dne 19. 8. 2021 se v svoji rdeči niti izogne vsebini civilizacijskih razlogov – od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje – za uveljavitev slovenskega priznanja Kosova kot neodvisne in suverene države z dnem 7. 3. 2008, in se jo zamolči. Namesto vsebine, torej navedbe civilizacijskih razlogov priznanja Kosova in soočenja z njimi, se v prispevku z dne 30. 7. 2021 neutemeljeno implicira napad namesto v storilce v druge osebe, in sicer v smer obsodbe slovenskega naroda, njegove državnosti, poslancev Državnega zbora Republike Slovenije in slovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, kar je nedopustno in vredno graje.

    Navedena lastna rdeča nit prispevkov z dne 19. 8. 2021 in 30. 7. 2021 se odraža v naslednjih odlomkih prispevka z dne 30. 7. 2021: »[…] Državni zbor Republike Slovenije je na izredni seji 5. marca 2008 priznal neodvisnost in suverenost države Kosovo, s 57 glasovi za […] Glasovalcev ‘za’ morda ne gre preostro obsojati […] 21. februarja 2008 je torej slovenska vlada sprejela kot legitimno Deklaracijo o neodvisnosti Kosova z dne 17. februarja 2008, ki bi naj ‘izrazila večinsko voljo tamkajšnjega prebivalstva’. Kaj se razume pod pojmom tamkajšnjega prebivalstva, ni bilo predmet debate. Naš minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je zatrdil: ‘Republika Slovenija se je zgolj pridružila praktično celemu civiliziranemu svetu’ in priznala albansko Kosovo – Republik Kosovo. (Naj bo predmet neke druge razprave, kako si sme član evropske vlade privoščiti segregacijo narodov na civilizirane in necivilizirane […] Mučne posledice, ki utegnejo nastati za državnost Slovenije, utemeljujem v nadaljevanju. […] Na podlagi argumentov, s katerimi je dr. Rupel daljnega 2008 razlogoval o civilizacijskih kosovskih potrebah, da je pač treba slediti ‘civiliziranemu delu sveta’, ki je žal do malih narodov ekskluzivno ljudožerski. […]«

    To kaže, da sta prispevka z dne 19. 8. 2021 in z dne 30. 7. 2021 v lastni rdeči niti vsebinsko izvotljena, graja teh prispevkov pa utemeljena.

    • * V gornjem komentarju je številka dneva naslovnega prispevka “19.” 8. 2021 pomotna, saj gre za 21. 8. 2021, za kar se opravičujem.

  4. […] Naš neodziv zoper nedopustnost v konkretni javni zadevi se lahko kaže po različnih psiholoških obrambnih mehanizmov, ki so vsebinsko iracionalni. Ti varujejo intimo pred nelagodjem, ki ga sproža odziv zoper nedopustnost naših izbrancev. Z neodzivom v konkretnih primerih kot posameznik/ca, ki je sestavni del celotne skupnosti naroda in države, onemogočimo pozitivno rešitev konkretne javne zadeve v smeri pozitivne selekcije. Obrambni mehanizmi ob tem so zlasti: molk, ignoriranje nedopustnosti – resnice, zanikanje, minimiziranje, relativiziranje, zamegljevanje, delanje žrtve iz sebe oziroma našega izbranca. In napad – kajti napad je najboljša obramba. Ob slednjem gre lahko za vsebinsko izvotljeni napad v javno mnenje, ki vsebinsko precizno in utemeljeno osvetli nedopustnost našega izbranca v konkretni javni zadevi – primer se kaže v prispevku Zvjezdana Radonjića z naslovom Radonjić Stupici: Nam, ki resničnosti ne zajemamo iz hollywoodskih studiev, deklaracije vrednot oblastvenih struktur niso obvezujoče z dne 21. avgusta 2021 (vir). […]

Comments are closed.