Pred dnevi so na vrhovnem sodišču potrdili, da je bil okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na podlagi uvedenega disciplinskega postopka začasno suspendiran. Naj spomnimo: Zvjezdan Radonjić je tisti predsednik senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je strankam v postopku poslal pisni odpravek oprostilne sodbe v primeru Milka Noviča.
Gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, je prepričana, da morilec ni Novič. Upa, da ji bo zdravje služilo, da bo lahko zvedela, kdo je morilec njenega sina. To izjavo je gospa Jamnik podala v petek, 22. 12. 2017, po končani obravnavi na vrhovnem sodišču, ki je potrdilo sodbo nižjega sodišča, na podlagi katere je bil dr. Milko Novič spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora.
Motiv Milka Noviča za umor Janka Jamnika je bil najšibkejši
Kot so poročali mediji, je v sodbi, ki je dolga kar 179 strani, med drugim zapisano, da je imel Novič v primerjavi z drugimi, ki so bili jezni na umorjenega Janka Jamnika, najšibkejši motiv vzeti mu življenje. V pisni sodbi je Zvjezdan Radonjić naštel tudi osem razlogov, na katere je oprl sklep, da Novič ni Jamnikov morilec. Med drugim je nesporen alibi, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na kraj umora, da ga mobilni telefon ne povezuje s krajem dejanja, z orožjem ga ne povezujejo niti dokazi niti pomanjkljivi posnetki nadzornega sistema; izvor kontaminacije, najdene pri sebi, pa je obtoženi dokazal z delci, ki so ostali od streljanja, so razloge za oprostilno sodbo povzeli mediji.
Eden od možnih storilcev je bil že obsojen zaradi napeljevanja k umoru Janeza Plavca
Časnik Delo je poročal, da je Radonjić povsem jasno nakazal, da bi Jamnikov umor lahko bil povezan z nagovarjanjem k umoru še enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca, in celo imenoval trojico, ki je imela močnejši motiv za Jamnikov umor. Po navedbah časnika Večer je sodnik Zvjezdan Radonjić v sodbi razložil, da bi močan motiv za Jamnikov umor lahko imel Michel Stephan, ki so mu na istem sodišču sodili za napeljevanje k uboju Plavca. Sredi maja je sodišče Stephana v tem primeru spoznalo za krivega in mu prisodilo osem let zapora, na sodbo pa je obramba napovedala pritožbo. Časnik Dnevnik pa med drugim omenja, da je sodnik Zvjezdan Radonjić v sodbi zapisal tudi naslednjo trditev:
»Možnosti, da primera ne bi bila povezana, da ne bi kazala na iste storilce in isto ozadje, praktično ni.«
Višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo, Milko Novič nadaljuje boj za resnico
Višje sodišče je na podlagi pritožbe specializiranega državnega tožilstva razveljavilo oprostilno sodbo Milku Noviču v primeru umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki jo je izrekel Zvjezdan Radonjić. Višje sodišče je namreč ugodilo zahtevi tožilstva, da se sodnik Radonjić izloči iz sojenja v tej kazenski zadevi. V ponovnem sojenju mora biti popolnoma spremenjen senat, je tudi odločilo višje sodišče, saj je prepoved, da bi sojenje vodila oseba, pri kateri je mogoče dvomiti o nepristranskosti, eden temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja.
Novičeva bitka za resnico se bo torej nadaljevala na ponovnem sojenju.
Zvjezdan Radonjić v disciplinskem postopku začasno odstranjen iz službe
Kaj pa Zvjezdan Radonjić? Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti njemu, saj se po njegovem mnenju Zvjezdan Radonjiću v javni razglasitvi sodbe v zadevi Milko Novič ni ukvarjal le s konkretno kazensko zadevo, temveč je veliko besed v obrazložitvi sodbe namenil domnevnim pritiskom nase.
Radonjiću se očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča se ravnanja oziroma način izražanja obdolženega, pravijo na Vrhovnem sodišču. »Ob upoštevanju navedenega je podpredsednik vrhovnega sodišča ocenil, da je sodnik obdolžen takšnih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov značaj in težo narekujejo izrek začasne odstranitve iz službe, da se zagotovi nemoteno delovanje sodišča ter da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo,« so zapisali.
Janez Janša: “Velik škandal. Posmeh vladavini prava, posmeh pravici.”
Na sodniško odločitev, da se zaradi odstavitve sodnika Zvjezdana Radonjića kar šestdeset primerov dodeli preostalim sodnikom, poleg tega pa se bodo sojenja pričela znova, se je med prvimi odzval predsednik vlade Janez Janša: “Velik škandal. Posmeh vladavini prava, posmeh pravici. Velika krivica povzročena tudi vsem, ki bodo morali ponavljati že opravljene obravnave. Naredili bomo vse, da samozvana klika v sodstvu s svojimi totalitarnimi prijemi ne bo pokopala Slovenije.” Premierjevo kritiko so, po pričakovanjih, na Vrhovnem sodišču sprejeli z nejevoljo.
Klemen Jaklič: »Imam vero v to, da bo resnica, kakršnakoli že je, na koncu zmagala.”
O odločitvi Radonjićevih kolegov je v pogovorni oddaji Radia Ognjišče Spoznanje več, predsodek manj spregovoril tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič. Spornega primera se podrobno sicer ni želel dotakniti, je pa komentiral splošno alarmantno stanje v slovenskem sodstvu, ki je pod močnim vplivom tranzicijskih sil: »Vseh podrobnosti ne poznam, ta primer poznam iz medijev, toliko kot ostali državljani, ki z njim niso seznanjeni po kakšni službeni dolžnosti. Zdi pa se mi nenavaden in imam vero v to, da bo resnica, kakršnakoli že je, na koncu zmagala.”
K temu pa je dodal, da če neodvisni sodnik pri sebi začuti, da je bilo nekaj resnično v temelju narobe, in začuti, da mora to sporočiti javnosti, gre za nekaj resnega. To je tudi Jakličeva izkušnja. Tudi sam je moral javnosti kdaj kaj sporočiti, preprosto mu vest ni pustila drugače. Jaklič je še prepričan, da na dolgi rok resnica vselej zmaga, in če se je zaradi takih vzgibov sodnik odločil za svojo držo, misli, da je to edino pravilno, pošteno in načelno. To kaže na osebo s hrbtenico, ki se ne ozira niti na najhujše sankcije in grožnje s strani sistema.
Ustavni sodniki so odločali le o ustavnopravnih vprašanjih, ne o Novičevi krivdi
Klemen Jaklič je povedal, da so ustavni sodniki o zadevi Novič odločali le o ustavnopravnih vprašanjih, saj niso imeli takšne pristojnosti, kot jo ima recimo sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je odločal o krivdi in nekrivdi. Jaklič je takrat napisal kratko, a zelo kritično odklonilno ločeno mnenje, s katerim je opozoril na nujnost, da se povsem razišče, kakšna je pri tem povezava med dvema primeroma, o katerih je zapisano tudi v oprostilni sodbi Noviču, ki sta si neverjetno podobna, kričeče podobna.
Klemen Jaklič: »V spisih so obstajale zelo konkretne obremenilne navedbe, ki bi jih bilo treba aktivno in podrobno preveriti«
»Kaj je hujšega kot to, da v neki državi, celo v primerih ko gre za umore, stvari niso dovolj razčiščene in ostanejo celo nerešene? Pomembno je, da pride do popolne rešitve zadeve oziroma takih zadev na splošno, ker če ne bomo uspešno reševali takšnih umorov in kaznovali krivcev, kakšna država pa smo? Ko smo zadevo imeli na Ustavnem sodišču, sem v tistem ločenem mnenju opozoril na nekatera očitna nasprotja in po drugi strani neverjetne podobnosti z drugo zadevo. V spisih so obstajale zelo konkretne obremenilne navedbe, ki bi jih bilo treba aktivno in podrobno preveriti, pa takrat, v času mojega odločanja, v spisnih gradivih takšnih preverb nisem našel. To je bilo zame šokantno, spraševal sem se, kako je to mogoče.«
Kaj zapisati namesto zaključka?
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
