V Piranu se je leta 1692 rodil violinist in skladatelj  Giuseppe Tartini 

1

Slavni italijanski violinist in skladatelj  Giuseppe Tartini je bil potomec ugledne florentinske družine, njegova mati pa je bila slovanskega rodu, doma iz Istre. Glasbeno se je izobraževal v Piranu in Kopru ter v Padovi študiral na pravni fakulteti. V samostanu v Assisiju  je študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval akustične zakonitosti, pozneje je igral v opernem orkestru v Anconi ter postal prvi violinist in koncertni mojster v baziliki svetega Antona v Padovi. Tam je ustanovil tudi violinsko šolo, iz katere so izšli pomembni violinisti.

Tartini je obogatil violinsko tehniko (uporabljal je debelejše strune, daljši lok in izpopolnil tehniko leve roke) ter iznašel tako imenovani diferenčni ton. Kot skladatelj  je nadaljeval tradicijo tistih italijanskih instrumentalnih skladateljev in violinistov, pri katerih je ustvarjalni navdih skladno rastel iz narave tega instrumenta. Med številnimi orkestralnimi in drugimi skladbami je posebno znamenita violinska sonata Vražji trilček.

Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila leta 1692 v Piranu. Po zasutju piranskega mandrača pred več kot 120. leti so glasbenemu mojstru in violinskemu virtuozu pred njegovo rojstno hišo postavili bronasti kip v nadnaravni velikosti.

Giuseppe Tartini večino svojega življenja ni bil prisoten na današnjem slovenskem ozemlju. Prav tako ni pustil sledi v glasbenem življenju takratnega slovenskega kulturnega prostora. Ker pa se je rodil v Piranu, imamo danes vendarle nekaj artefaktov materialne zapuščine v našem spomeniškem fondu.

Tartinijeva rojstna hiša

Še vedno je ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ki tvori stavbno kuliso glavnega mestnega trga v Piranu. Hiša je kot Casa Pizagrua prvič omenjena v listini iz leta 1384. Prvotno je torej šlo verjetno za gotsko stavbo, a je bila pozneje večkrat temeljito predelana, današnjo neoklasicistično pročelje pa je dobila v 19. stoletju. V notranjosti hiše so med prenovo v letih 1985–1991 odkrili baročne stenske poslikave. V stavbi je danes sedež Skupnosti Italijanov,  namenjena pa je predvsem kulturnim prireditvam, razstavam in različnim umetniškim delavnicam. V prvem nadstropju je spominska soba. V njej je od leta 1992 predstavljena stalna muzejska zbirka. Med eksponati si lahko ogledamo predmete, ki so nekoč pripadali Giuseppeju Tartiniju, ki jih je zapustil v Piranu živečim članom družin Tartini.

Tartinijeva violina

Osrednja zanimivost zbirke je Tartinijeva violina. Glasbilo je eno izmed treh, omenjenih v skladateljevi oporoki. Violina je edina, ki jo hranijo v skladateljevem rojstnem mestu. Sprva so jo hranili Tartinijevi sorodniki, nato piranska mestna knjižnica. Leta 1954 je postala muzejski eksponat Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Tam še danes skrbijo za Tartinijevo spominsko sobo kot del svojih zbirk. Violino je v Bologni, približno med letoma 1715 in 1725, izdelal Nicolò Marchioni (1662–1752), bolj znan pod psevdonim Nicolò Amati. Izdelovalec godal, sicer tudi duhovnik, je priimek prevzel od veliko slavnejše družine izdelovalcev violin, ki je v 17. stoletju delovala v Cremoni, čeprav z njo ni bil v sorodu. Marchionijeve violine so (bile) znane po nihajoči kvaliteti izdelave, vendar dosledno dodelanem videzu. Identiteta te Tartinijeve violine je bila potrjena leta 1937, ko so zanjo v Cremoni izdali certifikat.

Tartinijeva violina je izdelana zelo kakovostno. Skozi svojo dolgo zgodovino je doživela nekaj poškodb in predelav, zato še zdaleč ni v izvirnem stanju. Tartinijeva violina vsekakor predstavlja atrakcijo tudi za glasbenike iz tujine. Mnogi izmed njih nastopijo v sklopu Tartini festivala ali si preprosto pridejo ogledat in preizkusit častitljivo glasbilo.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

1 komentar

Comments are closed.