Konec 17. stoletja je bil Piran, kjer se je 08. aprila 1692 rodil Giuseppe Tartini, italijanski violinist, skladatelj in teoretik, še vedno del beneške republike. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot predklasični skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Tartinija, ki mu je bil vzornik baročni mojster Arcangelo Corelli pa uvrščajo med rokokojske skladatelje. Tartinija, ki je bil po materi verjetno slovenskega rodu, je oče poslal v Padovo študirat pravo in bogoslovje. Od tu je pobegnil v Assisi, kjer je začel študirati glasbo. Leta 1716 se je vrnil v Padovo, kjer je postal koncertni mojster v cerkvi Sv. Antona Padovanskega. Kasneje je ustanovil šolo violine in kompozicije, ki je kot Tartinijeva šola ostala pojem violinske pedagogike vse do 19. stoletja. Briljantno tehniko je vselej spojil z izredno lepoto tona in globoko izrazno interpretacijo. Znan je po tem, da je upeljal sodoben način uporabe loka pri igranju violine in izoblikoval načela nauka o ornamentiranju in harmonije. Napisal je 10 simfonij, okrog 135 violinskih koncertov in okoli 200 violinskih sonat. Umrl je 26. februarja 1770 v Padovi.
Foto: Wikipedia
