Ustavni amandmaji in ustanovitev Demosa – dve kontradiktorni 30-letnici

26
638
Sprejetja amandmajev k slovenski ustavi v Skupščini SRS se je udeležil tudi predsednik Predsedstva SFRJ, dr. Janez Drnovšek, Ljubljana, 27. 9. 1989, foto: Tone Stojko.

Predsedniku Pahorju ne moremo zameriti, da je organiziral sprejem ob dveh letošnjih 30-letnicah: ustanovitve Demosa in sprejema ustavnih amandmajev 1989, saj se bolj kot vsi prejšnji predsedniki skupaj, trudi delovati v zadovoljstvo vseh državljanov Slovenije.

Pa vendar tu ne gre za dve enakovredni obletnici! Medtem, ko je imel Demos za cilj (tudi) vzpostavitev povsem novega demokratičnega sistema po vzoru razvite Evrope, je bil glavni namen dotedanjih slovenskih oblastnikov, da ustavnimi amandmaji zameglijo razliko med totalitarno in demokratično družbo ter si zagotovijo eksistenčno in gospodarsko kontinuiteto (če že ne tudi politične) ob neizogibnem ter neizprosnim propadom komunizma v vsej Evropi. Sedaj je že jasno, da jim je to tudi v veliki meri tudi uspelo, saj se neuspešna slovenska tranzicija vleče že v četrto desetletje.

Z ustavnimi amandmaji 1989 so dosegli, da so na prvih svobodnih volitvah 1990, poleg novih neobremenjenih demokratičnih strank, sodelovale tudi direktne naslednice družbeno-političnih organizacij. Te niti niso bile samostojne, saj so bile preteklih 45 let združene v enotno fronto pod vodstvom komunistov. Te, z novo barvo prebarvane, »stranke« so imele tudi neprimerno večjo materialno podlago in medijsko podporo. Logično bi bilo, da bi bile vse te totalitarne organizacije dosledno razpuščene, njihovi člani pa bi se lahko svobodno in po želji vključevali, tako kot smo se vsi drugi, v nove demokratične stranke ali pa tudi ustanavljali povsem nove.

Ustavni amandmaji razvlekli slovensko tranzicijo še v četrto desetletje

Po kriterijih prevladujoče zahodne evropske demokracije so nove stranke, ki so se povezale v projektno koalicijo Demos, pokrivale celoten spekter političnega prostora. Obstajali sta namreč dve levi stranki: SDZS in Zeleni; dve sredinski stranki: SDZ in Liberalci; dve desni stranki: SKD in SKZ. Večina slovenskih državljanov bi se že tedaj lahko svobodno odločila za članstvo ali volilni glas katere od teh treh skupin normalnih evropskih strank. Tako bi dobili neobremenjen normalen parlament, sprva sicer še v obliki Skupščine RS, kasneje pa Državni zbor. Na ta način bi šel razvoj normalno naprej, tudi v smeri pospešene tranzicije.

Če bi imeli v tedanji Skupščini iskren namen poštenega prehoda v normalno demokracijo, potem bi morali vsaj za najvišje politične funkcije v državi (predvsem pa za predsednika države!) določiti prepoved kandidiranja (vsaj) voditeljem dotedanjih antidemokratičnih totalitarnih političnih organizacij (predvsem komunističnih)!

V Sloveniji so zunanji vzroki botrovali propadu komunizma

Temu žal ni bilo tako, saj so nove (edine) demokratične stranke dobile skromno večino le v dveh od treh domov Skupščine, za Predsednika (predsedstva) pa je bil izvoljen bivši šef Zveze komunistov Slovenije. To je zadoščalo za to, da so se še do danes lahko ohranili obstoječi centri moči in vpliva v gospodarstvu, pravosodju, šolstvu in medijih. Posledično pa je zato Slovenija imela veliko počasnejšo rast, kot druge primerljive članice EU, ki so bolj odločno obračunale z ostanki komunizma.

Objektivno gledano ima zato 30. obletnica ustanovitve Demosa neprimerno bolj pozitiven pomen v zgodovini, kot je bilo sprejetje ustavnih amandmajev 1989, čeprav ob kakšnih simpozijih slednje hvalijo kot predpogoj za uspeh slovenske pomladi. Podobno kot se komunisti hvalijo z »osvoboditvijo« izpod okupatorja 1945 …

Do obeh propadov – nacizma in komunizma – je v Sloveniji prišlo zaradi zunanjih vzrokov. Okupatorji so bili 1945 premagani drugje, komunizem pa je v celotni Evropi propadel naenkrat. Leta 1989 je bilo neizbežno, da bo propadel tudi v Jugoslaviji in Sloveniji. Ker se je slovenska pomlad začela že (vsaj) leta 1988, je bilo to jasno vsem: tako svobodomiselnim demokratom kot komunistom na oblasti.

Demokrati s(m)o imeli z Majniško deklaracijo že jasen program samostojne Slovenije, predvsem pa tudi očitno večinsko javno podporo, drugi pa lastne skrbi, kako se izogniti usodi z nasiljem nad odstavljenimi komunističnimi oblastniki … Pa so si zato zamislili in uspešno izvedli »mehkejši prehod« …

26 KOMENTARJI

  1. Vprašanje je ali bi sploh uspel trd prehod, saj je slovensko okolje specifično, kar lahko spoznavamo tudi danes.

    Vsekakor pa bi naj desnica odpravila vse svoje napake in nesposobnosti, ki so tudi botrovale v določenem deležu neuspešni tranziciji..

    V tem vidim veliko rezervo, kako si pridobiti volivce.

  2. A spet je nekdo pred menoj imel potrebo izpostaviti “napake in nesposobnosti desnice” ?? Oni naj bi bili odgovorni in naj bi “botrovali” neuspešni” tranziciji…
    Dajte no, a levice pa ne boste omenili, pokvarjenega folka-volilcev tudi ne, Butalcev tudi ne, pokradenega denarja na tajnih računih v tujini tudi ne- s tem se plačuje obstanek komunistov na oblasti ! Premislite raje kako je težko danes v SLO uspeti z najmanjšim normalnim predlogom, pa boste čisto drugače znali ceniti “nesposobnost desnice! ! Ko je bila UDBA še polnomočna, pa vojaški aparat z vsemi norimi generali in agenti, pa ves zadrt komunistični aparat, borci in mediji….pa je “nesposobna desnica” naredila držvao ! Težko pa je danes uspeti med tem pokvarjenim folkom z vsako RESNICO ali DEJSTVI, pa naj gre za hišno svet ali krajevno skupnost ali sosede, da o občinskih svetih ali parlament sploh ne govorim….Vi pa o napakah in nesposobnosti desnice…..Poskusite kdaj kaj konkretnega, potem pa spet solite pamet ljudem ki se zares trudijo ! Poslancem SDS, sem in tja tudi komu iz NSI, sicer na trapast sredinski način (ne krop ne voda), pa ljudem iz SLS, pa mnogim piscem itd….
    Desnica ni prav nič odgovorna za neuspelo tranzicijo ! Odgovoren je butalski folk, ki ga lahko oropajo, pa ne bo zaznal, lahko ga davčni privijajo, pa bo ploskal, lahko mu onemogočijo dostop do zdravljenja, pa bo kar zadovoljen, lahko mu zaprejo en vozni pas, da ure stojijo v kolonah, niti pomisli ne kje je tretji pas na vpadnicah in obvoznicah, lahko mu lažejo, pa ne bo trenil…volilci so odgovorni !
    Ni treba da gredo na ulice in protestirajo, čisto dovolj je s poštenim srcem stopiti v volilno kabino ! Noben medij tega ne more preprečiti !!

  3. »Nove (edine) demokratične stranke so dobile skromno večino le v dveh od treh domov Skupščine, za Predsednika (predsedstva) pa je bil izvoljen bivši šef Zveze komunistov Slovenije«
    Ne pozabimo, da so bili tudi v novih demokratičnih strankah ljudje, ki še dandanes nasprotujejo, da bi RS podpisala evropsko deklaracijo o obsodbi vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma.
    Dejstvo je torej, da se Slovenci nikakor nismo večinsko odpovedali komunističnim idealom.
    Kaj to pove, je veliko vprašanje!

  4. Če koga skrbi, da bi bila razpustitev DPO-jev kakorkoli nedemokratična:
    Saj ne bi bil nihče prikrajšan za svoje človekove pravice posameznika: lahko bi se včlanjeval v nove politične stranke, lahko jih tudi skupaj z drugimi ustanavljal ter sodeloval na volitvah. Vsakdo bi imel aktivno in pasivno volilno pravico! Bistvo je v tem, da nobena stranka ne bi smela biti (ideološka in materialna) naslednica prejšnjih protidemokratičnih družbeno-političnih organizacij, predvsem komunistične!

    Drugo pa je s prepovedjo kandidiranja bivših voditeljev totalitarnih organizacij za najodgovornejše pozicije v demokratični družbi, predvsem za predsednika (predsedstva) republike: za njih bi logično veljala nekakšna lustracija, kot najblažja oblika sankcije zaradi njihove prejšnje aktivne antidemokratične vloge. Lahko bi bili še veseli, da jo tako poceni odnesejo, saj bi bili lahko (bi morali biti) tudi kazensko preganjani!

    • Korektno stališče! Čestitam g. Anton Tomažič.
      Pozablja se in se ne zamisli, da je celo v občini Ribnici, ki je tradicionalno večinsko katoliška in torej desna, potem ko je na prvih volitvah sicer zmagal DEMOS, posamično pa SKD in so prevzeli vodstvo skupščine kadri večinoma iz DEMOSA, pa je kljub tej zmagi SKD, moral izvršno oblast občine reševati bivši sekretar Partije, in sicer kot vršilec dolžnosti predsednika izvršnega sveta občine Ribnica.
      Prvi mandatar za IS, ki so ga predlagali SKD, namreč ni mogel zbrati vseh potrebnih članov za IS in je moral oz. je stranka SKD vrnila mandatarstvo.
      Zato je bil kljub zmagi stranke SKD izbran za v.d, predsednika IS kar bivši predsednik IS, ki je bil tudi bivši sekretar KPS v Ribnici.
      Za tem so delegati iz zbora združenega dela OS Ribnice, vsi zaposleni na RIKU Ribnica, ki ga je vodil Stane Škrabec, predlagali novega mandatarja iz vrst kadrov podjetja Rika, ki je dobil mandat in je potem sestavil IS občine.
      Lahko bi skoraj gotovo rekli, da je tedaj, kljub zmagi SKD v Ribnici, ponovno za kratek čas prevzela izvršno oblast kar Partija in nato “združeno delo ” iz Škrabčevega Rika, to je torej stranke, ki sploh ni bila na volitvah?!
      Tedaj je vodstvo ribniške dekanije močno sodelovalo z družino Staneta Škrabca, direktorja RIKA, podobno se je ta navezava na vodstvo slovenske RKC poglobila in se še ohranja.
      Sedanji Podpredsednik DZ RS, poslanec Jože Tanko, tedaj v prvem mandatu obstoja RS, še ni deloval v političnem delu slovenske pomladi.
      Ni čudno, da se tako Slovenija ne more razviti v kolikor toliko normalno demokratično državo, ki jo podpira država prava, kjer so vsi enaki pred zakonom, kar še dandanes nismo, saj pravosodje bolj služi tranzicijski levici in njeni politični in gospodarski eliti, državljani smo pa drugorazredni, saj zmedena, kadrovsko šibka desnica že pri lastninjenju ni bila dovolj dosledna in vztrajna, pa je potrebno ekonomsko in posledično politično moč zgubila.
      Dejstvo je, da Slovenija še vedno ceni komunizem veliko bolj kot demokracijo, velja seveda za levico, na določenih pomembnih področjih, velja tudi za desnico, kolikor je sploh je!

  5. Lustracija seveda ni bila mozna pred prvimi svobodnimi volitvami 1990. Seveda, da so politicne organizacije prejsnjega rezima lahko nastopile na njih. Tudi v drugih drzavah, kjer se je podiral komunizem, so nastopile. Pomembno jih je bilo premagati in osvojiti oblast.

    Na Demosovi vladi je bilo torej izziv izvajati tranzicijo na nacin razbijanja starih monopolov udbokomunisticnih povezav. Tega je bilo malo opravljenega, ampak ta vlada je bila notranje heterogena, velik del koalicije ni hotel imeti nic s protikomunizmom ( s protifasizmom in tudi “antiklerikalizmom” pac), upravljala je z zgodovinskim podvigom osamosvajanja, postavljanja na noge slovenske drzave in notranje je ob veliki pomoci od zunaj razpadla ze po dveh letih. Njena skupna bilanca je vseeno zgodovinsko pozitivna.

    Lustracija v smislu prepovedi kandidiranja na volitvah za dolocen cas bi lahko zajemala komunisticne funkcionarje in pripadnike ter aktivne sodelavce udbe. Tezko bi pa prepovedali konkretne stranke, ki so se koncno transformirale, spremenile imena in programe. Ne vem, kako si Tomazic predstavlja to? Prepoved Ribicicevih prenoviteljev, Drnovskovih liberalcev in Zakljevih socialistov? Cemu koncno, tudi ce bi bilo ustavno korektno? Saj bi tako ali tako lahko vzniknile pod drugimi imeni na novo. Tudi v drugih exkomi evropskih drzavah se take prepovedi niso zgodile.

    Vazno je bilo politicno premagati stare sile in jih za dogleden cas spraviti v opozicijo. Zal se je v Sloveniji zgodilo obratno, v nobeni primerljivi evropski drzavi ne tako, da so prav oni ohranili poglavitne oblastne( tudi pravosodne), medijske in financnogospodarske vzvode moci v drzavi. Vse do danes. Z zvito povezanostjo z novolevicarji in oportunisti in kvazisredinci.

    Takle imamo, gospod Tomazic. In ce hocemo kaj spremeniti odgovor ni: if you cant beat them, join them. Premagati jih je treba na politicni sceni. A to N.Si ve?

    • “Vazno je bilo politicno premagati stare sile in jih za dogleden cas spraviti v opozicijo. Zal se je v Sloveniji zgodilo obratno, v nobeni primerljivi evropski drzavi ne tako, da so prav oni ohranili poglavitne oblastne( tudi pravosodne), medijske in financnogospodarske vzvode moci v drzavi. Vse do danes. Z zvito povezanostjo z novolevicarji in oportunisti in kvazisredinci.”
      To je rezultat tedanje dejanske moči novih strank, pomladnih strank, v tedaj izvoljeni oblasti. SKD je imela najboljši rezultat volitev, a daleč premajhen za vpliv za večje spremebe, sestava Demosa pa tudi.
      Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži.

      • “Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži.”

        Jaz pa mislim, da je problem vodstvenega sloja. To je par odstotkov ljudi, ki jim sledi ostalih osemindevetdeset odstotkov. Ta je bil načrtno umorjen med in po II. svetovni vojni. Ostal je le nadškof, ki pa se je spridil in zbežal iz Slovenije. Nadškof po tistih burnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil sramotno tiho. Slovenski čas v 92. številki piše, da se je Alojzij Šuštar ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa “posebej razveselil” pozdravnega telegrama Mitje Ribičiča – Cirila, ki je njegovega predhodnika škofa Leniča v zaporu slekel do golega, ga vrgel na kolena, se mu usedel na hrbet in zahteval, da ga na hrbtu nosi po zaporniški celici. Halo??????

        • Škof Rožman se ni prav nič spridil in prav nič ni zbežal iz SLO. Umaknil se je pred divjaškimi hordami na povabilo salzburškega škofa, svojega nekdanjega študenta. Imel je namen priti v tednu, dveh nazaj. Se vam zdi da bi moral ?? Na montiran proces, brez enega samega dokaza so ga obsodili na 18 let ! ??
          No, vi Alfe imate vsekakor vam primerno oblast, takšno kot si jo zaslužite. No, še veliko Butalcev tudi.
          Ni pa nas tako malo, ki nas je sram te prevarantske vlade in prestrašenega precednika države. Ki bi kaj rekel, pa si ne upa. Iz koristoljubja, pa ker vzgaja sina za isto levo opcijo.

          • Še kapitan zadnji zapusti ladjo, tak je pač moralni kodeks. Škof, ki se boji za svoje življenje???? Halo?

            Glede na vaše lepljenje etiket pa sklepam, da ste poslani na te spletne strani mešat meglo. Da se ja ne bi nič spremenilo.

          • AlFe, a bi škof karkoli koristnega doprinesel s svojo vrnitvijo ?
            Bi bilo manj pobitih ali morda eden več?

    • Ne, škofa niso imeli namen ubiti, ker tega pa si niso upali. So ga pa za NIČ obsodili na montiranem procesu. na 18 let , čeprav so vedeli, da je rešil mnoge in pomagal še večim. Med drugim je , po dokumentih , ki so javno dostopni , pomagal tudi več kot 1.200 Židom. Tolikim kot znameniti Schindler !! In potem eni nakladajo o “škofi ki se je spridil”…..Sebi pravijo razpihovalci megle !?

    • Gospa Amelie,
      kaj res ne vidite, da nekdo hoče, da slavimo padle škofe? Tu imate še nekaj podlih škofov: škof Uran, škof Stres in pa mariborska škofa Turnšek in Kramberger. Če pokojne odmisliva, so res vsi tiho in izven Slovenije ali celo predavajo?

  6. Katoliski skofi se ne umikajo pred taksnimi in drugacnimi viharji zgodovine. Ostati jim je na svojem sedezu. Kaj se to pravi, da so katoliski verniki ljubljanske skofije leta po vojni ostali brez skofa?! Rozman je zaprosil za sprejem pri papezu Piju, ki je bil vse prej kot levicar, a sprejema ni dozivel. Stepinac je bil pa povisan v kardinala. Razumnemu to pove dovolj.

    • Ravno primer Stepinca dokazuje, da je škof Rožman storil prav ko je zapustil domovino. Za Slovence (v tem primeru pač za tiste živeče izven domovine) je lahko več storil na prostosti kot pa v zaporu. Papež škofa Rožmana ni utegnil sprejeti, ne da ga ni hotel. Svoj pozitivni odnos do škofa Rožmana pa je najlepše pokazal s tem, ko je zavrnil njegov ponujen odstop s škofovskega mesta. Če bi imel karkoli proti njemu, bi to elegantno pokazal s sprejetjem ponujenega odstopa z logično utemeljitvijo, da Rožman ne more biti na čelu škofije, ki je ne more upravljati. Razumnemu to pove dovolj, vsekakor več kot tisti nesprejem pri papežu, na katerega se obešajo obrekovalci tega velikega škofa in Slovenca.

      • Navedek iz spletne strani Nove slovenske zaveze:

        Vedno znova se poudarja, da je sicer Rožman podpiral ustanovitev vaških straž in domobrancev, Tomažič pa da je odločno odvračal ustanovitev domobrancev na Štajerskem. Toda Tomažič ni nasprotoval samo domobrancem, nasprotoval je prav tako OF in partizanom. https://www.zaveza.si/referat-skof-gregorij-rozman/

        =====================================

        Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.

        To je pa navedek iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_domobranstvo#Prisega . Kdo je tedaj vodil Nemčijo, je pa menda vsem jasno.

  7. Jok. Demos je bil tako zavožen že na začetku, da je bila najbolje uvrščena članica koalicije posamično komaj 3. (pa da seveda ne omenjamo, da je bila večina članov Demosovih strank bivših režimskih ljudi), za Komunisti in socialistično mladino. V tem času je Ivan Janša še lobiral za članstvo SDSS v socialistični internacionali, kmalu za tem pa je odstranil edinega slovenskega disidenta Pučnika.
    Kasnejši “pomladni” spopad in propad je bil slej kot prej neizbežen.

Prijava

Za komentiranje se prijavite