Počasi se spuščamo v temeljni problem globoke slovenske krize. V nukleusu problema je Veliki razkol slovenskega naroda zaradi totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in Vzporedna država slovenskih prokomunistov. S tem se bo treba soočiti, se med demokrati poenotiti, nato pa Vzporedno državo zavreči in preprečiti.
Poseben problem sta globoko preplašena slovenski intelektualec in intelektualka. Strah ju je naše krize. Zato se v sebi izogibata očitnemu in akutnemu problemu krize. Šele varno zatečena k obrambnemu mehanizmu samozanikanja se v sebi izogneta problemu. Tako notranje izognjena se nato navzven, javno zatekata k asimetrični oziroma pokvarjeni argumentaciji. S pokvarjeno metodo argumentacije pa se v slovensko javnost uveljavi pokvarjeno informacijo in pokvarjeno manipulacijo. S tem se bo treba soočiti. Čas je že.
Pokvarjena manipulacija – moški, mag. Roman Vodeb na VV Faktor
Nedavni primer intelektualca moškega spola je strokovnjak psihoanalize mag. Roman Vodeb, ki je uveljavil pokvarjeno informacijo v televizijski oddaji VV Faktor z dne 24. 9. 2018 (dostopno – tu). Po tem, ko je bil soočen z vprašanjem »kdo je Milan Kučan«, je v psiho samozanikanju temeljnega problema globoke slovenske krize povedal tole:
- »narod, večji del naroda, se pravi bolj ta levi del naroda, je zapopadel pozitiven lik Milana Kučana, to je pozitiven transfer. Ta desni pol naroda, je pa Kučana zapopadel skozi negativni transfer, tako rekoč skozi sovraštvo, ampak tudi za njih je Kučan nek oče, ampak slabi oče, tako da zadeva je spontana in se zgodi v narodu [navedeni vir, čas: 7:54],
- [Slovenci] smo tak, kako bi rekel, majhen klitorični narod [, Milana Kučana] na neki psihoanalitični ravni bi se ga dalo prepoznati kot simbolno kastriranega. [čas: 11:19; 11:32],
- torej, ne tematizirat povojnih pobojev, ne tematizirat socializma, ker socializem v osnovi je plemenita ideja [čas: 24:16].«
Diagnoza mag. Vodeba je neutemeljena, pokvarjena manipulacija. Zato jo je treba izpodbiti.
Strokovnjak, mag. Vodeb je v jedru problema, ki ga obravnava, tudi sam, kot del hudo prizadetega slovenskega naroda, globoko prizadet, česar kot kaže sam ne vidi. Zaradi njegove samozanikane prizadetosti se v njem ob vprašanju, vezanem na vodjo zloglasnega CK ZKS, sproži močno čustvo neugodnega. Neugodnemu počutju se izogne z nadaljnjim samozanikanjem. Zateče se k samozanikanju očitnega in akutnega problema tega naroda in države, to je več desetletnega persistirajočega totalnega udara in obstoja zloglasne organizacije. Varno zatečen k samozanikanju problema nato v odgovoru uporabi, visoko akademsko všečno, a bizarno brezvsebinsko argumentacijo svoje psihoanalize. In poda pokvarjeno diagnozo.
- Pristna diagnoza
Gledano pristno, po vsebini je slovensko volilno telo hudo prizadeto zaradi več desetletnega in persistirajočega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod. Vsem nam na očeh je temeljni problem patologija, ki jo simbolno ponazarja več desetletna daljica Velikega razkola slovenskega naroda. Na eni strani daljice Velikega razkola je simbolna točka A s skupnostjo sotrudnikov totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod. Na drugi strani je točka B z žrtvami skupine A. S tem se bo treba soočiti. Čas je že.
Zadeva, to je po vsebini globoka slovenska kriza, zato ni »spontana«, kar trdi mag. Vodeb. Vodja CK ZKS pa ni noben vseslovenski »klitorični oče«. Očiten problem krize namreč ni »spontan«. Zloglasna kriminalna organizacija ni klitorična niti falična. Temveč gre, po dosedanjih razkritjih organiziranega kriminala, za hudodelsko združbo. Slovenski narod pa je hudo prizadet zaradi njihovega več desetletnega totalnega udara. Pristna diagnoza prizadetega slovenskega naroda je zato:
- huda posttravmatska motnja in
- hud na stvarni nevarnosti utemeljen strah.
Čisto jedro, nukleus globoke slovenske krize smo precizno osvetlili npr. v prispevku Čisti nukleus razkola (dostopno – tu).
- Psihopatologija starih in mladih prokomunistov
Patogeno intimno jedro sili stare in mlade prokomuniste, tudi po prenehanju pretekle totalitarne države, v ponovno vzpostavitev pretekle organizacije. Zato je v procesu pokvarjene manipulacije prisotno siljenje k tabuizaciji dejanj organizacije, všečno brezvsebinski govor, hkrati pa govor o hudodelski ideji prokomunizma na sprevržen način. Na primer takole: »ne tematizirat povojnih pobojev, ne tematizirat socializma, ker socializem je v osnovi plemenita ideja.«
Manipulacijo in psihopatologijo starih in mladih prokomunistov je dr. Boštjan M. Zupančič pojasnil v intervju z naslovom Psihopat manipulira, se pretvarja, na odrih igra različne vloge, ki je objavljen v Delu, Sobotna priloga z dne 31. 12. 2011. Intervju od nedavnega ni več dostopen na spletu (nedelujoč link – tu), tistim osebam, ki so še vedno Facebook prijatelji časopisa Delo pa je ostala reklama intervjuja (dostopno – tu). Dr. Zupančič je »psihopatologijo omrežij old boysev in young boysev« pojasnil takole:
»Old boys network je nekaj, kar je vzklilo v času diktature proletariata, če uporabim to pozabljeno besedno zvezo. Osišče tega omrežja je bila udba, organizacija, okoli katere so se formirale klike v tedanjem pomenu besede. Te klike so bile medsebojno povezane, povezovalo pa jih je dejstvo, da je imelo veliko ljudi krvave roke. Ko imaš enkrat krvave roke, iz klike ni izhoda. S kliko sodeluješ na življenje in smrt. Ne moreš se zateči v normalen pravni kontekst, ker si a priori stigmatiziran. Te klike so bile institucionalizirane. V nekem trenutku so institucije sicer ugasnile, vendar so klike ostale. Empirično vprašanje je, kako lahko nekdanji visoki funkcionarji udbe tudi danes vlečejo vrvice iz ozadja. Logika delovanja v tem primeru je mafijska. Mafija ni organizacija. Je mentaliteta. Omrežje je mentaliteta. Da je omrežje mentaliteta, velja tudi pri young boys network.«
Ženska, dr. Ljerka Bizilj in Vzporedna ekonomija
Ne samo mag. Vodeb, torej intelektualec moškega spola, temveč tudi slovenska intelektualka se lahko izogne problemu današnje organizacije slovenskih prokomunistov z asimetrično oziroma pokvarjeno informacijo.
Primer je vsebina in struktura obsežne tri-delne televizijske serije o kriminalni organizaciji z naslovom Vzporedna ekonomija (RTV Slovenija, december 2006 in avgust 2009, dostopno – tu (napovednik), tu, tu in tu). S serijo se osvetli kriminalno organizacijo slovenskih prokomunistov na področju Vzporedne ekonomije, vključno z Vzporedno policijo in Vzporedno državo. Osvetljena področja organiziranega kriminala so: bančni kriminal, poslovne goljufije, davčne in finančne prevare, tihotapstvo, sistemskostrukturna zloraba javnih pooblastil in tako naprej. Kriminalno organizacijo obvladuje Služba državne varnosti – »tajna politična policija, ki je imela pristojnosti na vseh področjih od kadrovanja v različnih podjetjih, do obračuna z nasprotniki [cit. po 1. oddaja Vzporedna ekonomija, dostopno – tu, čas: 49:20]«, in sicer pod poveljstvom Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
- manipulacija 1: obstoj le »do leta 1990«
S samim napovednikom k seriji z dne 11. 12. 2006 se javnost (in organe pregona) neutemeljeno zavede, s čimer se zamegli očiten problem obstoja organizacije danes. V napovedniku se namreč poda trditev, da naj bi kriminalna organizacija živela le do leta 1990 – »naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države.«
Ker je informacija na RTV Slovenija, da naj bi kriminalna organizacija slovenskih prokomunistov živela le do leta 1990, neutemeljena, jo je treba izpodbiti. Ob tem je RTV Slovenija posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Zato veljajo posebne zahteve glede argumentacije pri delu novinarjev, urednikov in drugih udeležencev. Le-ti morajo po zakonu še posebej spoštovati resničnost, nepristranskost in celovitost informacij (1. alineja 5. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija).
Ta zapoved je v seriji prekršena. Leta 1990 namreč ni nobene »smrti države.« Smrt totalitarne države slovenskih prokomunistov je nastopila dne 25. junija 1991. Nastopila je z uveljavitvijo 2. odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki določa: »Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ.«
Navedeno manipulacijo se je televizijsko izpodbilo julija 2017, in sicer z intervjujem dr. Jožeta Možine z mag. Radom Pezdirjem (RTV Slovenija, dostopno – tu), kjer se poda argumentacijo o časovni rdeči niti delovanja organiziranega kriminala slovenskih prokomunistov do danes – »Pravzaprav Udbomafija, to kar se je včasih slišalo kot neka smešna krilatica, to obstaja? To obstaja, to deluje.« (cit. po RTV oddaji iz julija 2017, čas: 30:43).
- manipulacija 2: Niko Kavčič, profesionalec zloglasne VOS in SDV
Televizijska serija iz leta 2006 je v obliki treh obsežnih oddaj v skupni dolžini treh ur (55:30, 58:30 in 58:21). V oddaji gre za osvetlitev dolgoletne kriminalne organizacije pod vodstvom CK ZKS. Toda argumentacija skoraj v celoti temelji na pogovoru dr. Ljerke Bizilj z eno in isto osebo ter njegovi listinski dokumentaciji. To je pristransko in necelovito ter omogoča neresnično manipulacijo ene osebe, kar je kršitev 1. alineje 5. člena ZRTVS-1.
Ob tem je intervjuvala in sprejemala dokumentacijo prav od gospoda Nika Kavčiča osebno. Le-ta je po lastnih zatrjevanjih v seriji storilec težkih organizirano kriminalnih dejanj. Ob tem, da gre za profesionalca VOS oziroma OZNA ter SDV, ki sta bili obe direktno vezani na CK ZKS.
Leta 1941 se je vključil v NOB, od 1942 je delal v partizanski »tehniki« in bil med vodilnimi v Varnostno obveščevalni službi (VOS), ki je bila direktno vezana na CK KPS – »Predvsem je ‘Varnostna služba OF’. Dejansko je ves aparat sestavljen iz članov Partije in tega naši ne dajo iz rok, niti ne dovolijo kontrole. Zgrajena je iz dveh delov: obveščevalna služba in eksekutivni aparat. Vodstvo je enotno in je sestavljeno: iz sekretarjev obeh delov in voditelja celotne službe, ki je direktno vezan na CK.« (cit. po dokumentu št. 151 – Pismo člana Politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja z dne 29. 3. 1942, v: Dokumenti ljudske revolucije, 1. zvezek, str. 324, dostopno – tu).
Po navedbah v oddaji je bil do leta 1955 visok funkcionar Službe državne varnosti, to je tajne politične policije pod poveljstvom CK ZKS. Gre za »tajno politično policijo, ki je imela pristojnosti na vseh področjih od kadrovanja v različnih podjetjih, do obračuna z nasprotniki« (cit. smiselno po 1. oddaji Vzporedna ekonomija, čas: 49:20). V rdeči niti oddaje je prav Niko Kavčič osebno organiziral obsežen kriminalni aparat SDV pod poveljstvom CK ZKS. Kriminalna organizacija po vsebini sega od sistemskostrukturne zlorabe uradnih pooblastil, bančnega in gospodarskega kriminala, tihotapstva, davčnih goljufij, povezovanja z italijansko mafijo, poslovnih goljufij, finančnih prevar in tako naprej. Z metodo skoraj izključne uporabe odgovorov in dokumentov ene osebe – Nika Kavčiča tekom obsežne tri-delne serije RTV Slovenija se profesionalcu zloglasne VOS in SDV omogoči delno resnično, pristransko in necelovito informacijo.
- manipulacija 3: o kriminalu svoje organizacije
Vprašljiva je avtorica, dr. Ljerka Bizilj. Dokumentarna serija namreč v napovedniku z dne 11. 12. 2006 zatrdi delovanje organizacije pod poveljstvom CK ZKS zgolj do leta 1990.
Prav na predvečer zadevnega leta 1990 je dokumentirana »Ljerka Bizilj« pod tč. 7. Možni kandidati za člane Centralnega komiteja ZK Slovenije, Interno, Osnutek, 7. 11. 1989 v dokumentu, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije (dostopno – tu oziroma tu).
Nadalje, v 1. izmed treh oddaj serije se sicer vključi še izjemno kratek intervju z Zdenkom Zavadlavom, dr. Jožetom Prinčičem in dr. Božom Repetom, vendar se tudi oni neutemeljeno omejijo le na čas pred letom 1990. Zopet je vprašljiv izbor osebe, kajti serija osvetljuje organizacijo pod vodstvom SDV in CK ZKS. Na primer dr. Božo Repe je dokumentiran kot član, funkcionar predsedstva oziroma strokovno-politični delavec v gornjem dokumentu Državnega zbora. In sicer v tč. 4 Pregleda članov CK ZKS in CK ZKJ, funkcionarjev predsedstva CK ZKS ter strokovno-političnih delavcev CK ZKS, ki se bodo udeležili programsko-volilnih sej občinskih konferenc Zveze komunistov Slovenije 9. 2. 1988.
- manipulacija 4: poizvedbe pri CK ZKS
Pa še tole: ob pristranski uporabi oseb, ki v seriji informirajo javnost o kriminalu pod poveljstvom CK ZKS je nadalje vprašljivo, da se ob zatrjevanju obstoja organizacije »do leta 1990« ni opravilo poizvedb pri večih osebah. Na primer pri tistih, ki so v gornjem dokumentu Državnega zbora, navedene kot funkcionarji, sodelavci oziroma morebitni kandidati CK ZKS iz prav tistega časa:
»Miranu Potrču« (tč. 54. seznama članov CK ZKS) glede organizacije v zakonodajni veji oblasti, »Hermanu Rigelniku« (tč. 62 seznama članov CK ZKS) glede organizacije v izvršilni veji oblasti, »Branku Masleši« (tč. 3 seznama izvoljenih delegatov MS OK ZKS Koper) glede organizacije v sodni veji oblasti, »Etelki Korpič-Horvat« (tč. 4 seznama izvoljenih delegatov MS OK ZKS Murska Sobota) glede organizacije v ustavnosodni oblasti, »Dušanu Semoliču« (tč. 64. seznama članov CK ZKS) glede organizacije oblasti nad delovnim ljudstvom, »Stanetu Pejovniku« (tč. 47. seznama članov CK ZKS) glede organizacijske avtonomije v Univerzi »Edvarda Kardelja« v Ljubljani, »Metki Tekavčič« (tč. 8 seznama izvoljenih delegatov MK OK ZKS Ljubljana Bežigrad) glede organizacije ekonomije, »Bogdanu Lipovšku« (tč. 4 seznama izvoljenih delegatov MK OK ZKS Ljubljana Moste Polje) glede biznisa v hotelirstvu in »Brunu Koreliču« (tč. 35 seznama možnih kandidatov za člane CK ZKS) glede organizacije mednarodne ekonomije, in drugih.
Ali pa pri »100.648« članih Zveze komunistov Slovenije na predvečer leta 1990 (cit. po dokumentu Evropa zdaj! 11. Kongres Zveze komunistov Slovenije, 22.-23. december 1989, stanje članov septembra 1989).
»Kako naprej?«
Ne sprenevedajmo se. Še danes se lahko stari in mladi prokomunisti organizirajo v stranki, zvezi oziroma partiji. Po podatkih registra poslovnih subjektov je subjekt, pod spremenjenim imenom Socialni demokrati, še danes vpisan pri sodnem in poslovno registrskem organu AJPES pod matično številko 5147484000 z dnem: 30.09.1976 (tu). In celo ta datum je po vsebini vprašljiv že po lastno zatrjevanih »mejnikih več kot 150 let« subjekta (tu).
V času pretekle totalitarne države je šlo, skladno s statutarnimi določbami slovenske stranke, zveze oziroma partije, za del državne KPJ, ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v »revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije«. In s tem se bo treba soočiti. Čas je že.
