Trditev, da je Milan Kučan, CK ZKS, vseslovenski »klitorični oče«, je pokvarjena manipulacija

13
2980

Počasi se spuščamo v temeljni problem globoke slovenske krize. V nukleusu problema je Veliki razkol slovenskega naroda zaradi totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in Vzporedna država slovenskih prokomunistov. S tem se bo treba soočiti, se med demokrati poenotiti, nato pa Vzporedno državo zavreči in preprečiti.

Poseben problem sta globoko preplašena slovenski intelektualec in intelektualka. Strah ju je naše krize. Zato se v sebi izogibata očitnemu in akutnemu problemu krize. Šele varno zatečena k obrambnemu mehanizmu samozanikanja se v sebi izogneta problemu. Tako notranje izognjena se nato navzven, javno zatekata k asimetrični oziroma pokvarjeni argumentaciji. S pokvarjeno metodo argumentacije pa se v slovensko javnost uveljavi pokvarjeno informacijo in pokvarjeno manipulacijo. S tem se bo treba soočiti. Čas je že.

Pokvarjena manipulacija – moški, mag. Roman Vodeb na VV Faktor

Nedavni primer intelektualca moškega spola je strokovnjak psihoanalize mag. Roman Vodeb, ki je uveljavil pokvarjeno informacijo v televizijski oddaji VV Faktor z dne 24. 9. 2018 (dostopno – tu). Po tem, ko je bil soočen z vprašanjem »kdo je Milan Kučan«, je v psiho samozanikanju temeljnega problema globoke slovenske krize povedal tole:

  • »narod, večji del naroda, se pravi bolj ta levi del naroda, je zapopadel pozitiven lik Milana Kučana, to je pozitiven transfer. Ta desni pol naroda, je pa Kučana zapopadel skozi negativni transfer, tako rekoč skozi sovraštvo, ampak tudi za njih je Kučan nek oče, ampak slabi oče, tako da zadeva je spontana in se zgodi v narodu [navedeni vir, čas: 7:54],
  • [Slovenci] smo tak, kako bi rekel, majhen klitorični narod [, Milana Kučana] na neki psihoanalitični ravni bi se ga dalo prepoznati kot simbolno kastriranega. [čas: 11:19; 11:32],
  • torej, ne tematizirat povojnih pobojev, ne tematizirat socializma, ker socializem v osnovi je plemenita ideja [čas: 24:16].«

Diagnoza mag. Vodeba je neutemeljena, pokvarjena manipulacija. Zato jo je treba izpodbiti.

Strokovnjak, mag. Vodeb je v jedru problema, ki ga obravnava, tudi sam, kot del hudo prizadetega slovenskega naroda, globoko prizadet, česar kot kaže sam ne vidi. Zaradi njegove samozanikane prizadetosti se v njem ob vprašanju, vezanem na vodjo zloglasnega CK ZKS, sproži močno čustvo neugodnega. Neugodnemu počutju se izogne z nadaljnjim samozanikanjem. Zateče se k samozanikanju očitnega in akutnega problema tega naroda in države, to je več desetletnega persistirajočega totalnega udara in obstoja zloglasne organizacije. Varno zatečen k samozanikanju problema nato v odgovoru uporabi, visoko akademsko všečno, a bizarno brezvsebinsko argumentacijo svoje psihoanalize. In poda pokvarjeno diagnozo.

  • Pristna diagnoza

Gledano pristno, po vsebini je slovensko volilno telo hudo prizadeto zaradi več desetletnega in persistirajočega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod. Vsem nam na očeh je temeljni problem patologija, ki jo simbolno ponazarja več desetletna daljica Velikega razkola slovenskega naroda. Na eni strani daljice Velikega razkola je simbolna točka A s skupnostjo sotrudnikov totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod. Na drugi strani je točka B z žrtvami skupine A. S tem se bo treba soočiti. Čas je že.

Zadeva, to je po vsebini globoka slovenska kriza, zato ni »spontana«, kar trdi mag. Vodeb. Vodja CK ZKS pa ni noben vseslovenski »klitorični oče«. Očiten problem krize namreč ni »spontan«. Zloglasna kriminalna organizacija ni klitorična niti falična. Temveč gre, po dosedanjih razkritjih organiziranega kriminala, za hudodelsko združbo. Slovenski narod pa je hudo prizadet zaradi njihovega več desetletnega totalnega udara. Pristna diagnoza prizadetega slovenskega naroda je zato:

  • huda posttravmatska motnja in
  • hud na stvarni nevarnosti utemeljen strah.

Čisto jedro, nukleus globoke slovenske krize smo precizno osvetlili npr. v prispevku Čisti nukleus razkola (dostopno – tu).

  • Psihopatologija starih in mladih prokomunistov

Patogeno intimno jedro sili stare in mlade prokomuniste, tudi po prenehanju pretekle totalitarne države, v ponovno vzpostavitev pretekle organizacije. Zato je v procesu pokvarjene manipulacije prisotno siljenje k tabuizaciji dejanj organizacije, všečno brezvsebinski govor, hkrati pa govor o hudodelski ideji prokomunizma na sprevržen način. Na primer takole: »ne tematizirat povojnih pobojev, ne tematizirat socializma, ker socializem je v osnovi plemenita ideja.«

Manipulacijo in psihopatologijo starih in mladih prokomunistov je dr. Boštjan M. Zupančič pojasnil v intervju z naslovom Psihopat manipulira, se pretvarja, na odrih igra različne vloge, ki je objavljen v Delu, Sobotna priloga z dne 31. 12. 2011. Intervju od nedavnega ni več dostopen na spletu (nedelujoč link – tu), tistim osebam, ki so še vedno Facebook prijatelji časopisa Delo pa je ostala reklama intervjuja (dostopno – tu). Dr. Zupančič je »psihopatologijo omrežij old boysev in young boysev« pojasnil takole:

»Old boys network je nekaj, kar je vzklilo v času diktature proletariata, če uporabim to pozabljeno besedno zvezo. Osišče tega omrežja je bila udba, organizacija, okoli katere so se formirale klike v tedanjem pomenu besede. Te klike so bile medsebojno povezane, povezovalo pa jih je dejstvo, da je imelo veliko ljudi krvave roke. Ko imaš enkrat krvave roke, iz klike ni izhoda. S kliko sodeluješ na življenje in smrt. Ne moreš se zateči v normalen pravni kontekst, ker si a priori stigmatiziran. Te klike so bile institucionalizirane. V nekem trenutku so institucije sicer ugasnile, vendar so klike ostale. Empirično vprašanje je, kako lahko nekdanji visoki funkcionarji udbe tudi danes vlečejo vrvice iz ozadja. Logika delovanja v tem primeru je mafijska. Mafija ni organizacija. Je mentaliteta. Omrežje je mentaliteta. Da je omrežje mentaliteta, velja tudi pri young boys network.«

Ženska, dr. Ljerka Bizilj in Vzporedna ekonomija

Ne samo mag. Vodeb, torej intelektualec moškega spola, temveč tudi slovenska intelektualka se lahko izogne problemu današnje organizacije slovenskih prokomunistov z asimetrično oziroma pokvarjeno informacijo.

Primer je vsebina in struktura obsežne tri-delne televizijske serije o kriminalni organizaciji z naslovom Vzporedna ekonomija (RTV Slovenija, december 2006 in avgust 2009, dostopno – tu (napovednik), tu, tu in tu).  S serijo se osvetli kriminalno organizacijo slovenskih prokomunistov na področju Vzporedne ekonomije, vključno z Vzporedno policijo in Vzporedno državo. Osvetljena področja organiziranega kriminala so: bančni kriminal, poslovne goljufije, davčne in finančne prevare, tihotapstvo, sistemskostrukturna zloraba javnih pooblastil in tako naprej. Kriminalno organizacijo obvladuje Služba državne varnosti»tajna politična policija, ki je imela pristojnosti na vseh področjih od kadrovanja v različnih podjetjih, do obračuna z nasprotniki [cit. po 1. oddaja Vzporedna ekonomija, dostopno – tu, čas: 49:20]«, in sicer pod poveljstvom Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

  • manipulacija 1: obstoj le »do leta 1990«

S samim napovednikom k seriji z dne 11. 12. 2006 se javnost (in organe pregona) neutemeljeno zavede, s čimer se zamegli očiten problem obstoja organizacije danes. V napovedniku se namreč poda trditev, da naj bi kriminalna organizacija živela le do leta 1990 – »naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države.«

Ker je informacija na RTV Slovenija, da naj bi kriminalna organizacija slovenskih prokomunistov živela le do leta 1990, neutemeljena, jo je treba izpodbiti. Ob tem je RTV Slovenija posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Zato veljajo posebne zahteve glede argumentacije pri delu novinarjev, urednikov in drugih udeležencev. Le-ti morajo po zakonu še posebej spoštovati resničnost, nepristranskost in celovitost informacij (1. alineja 5. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija).

Ta zapoved je v seriji prekršena. Leta 1990 namreč ni nobene »smrti države.« Smrt totalitarne države slovenskih prokomunistov je nastopila dne 25. junija 1991. Nastopila je z uveljavitvijo 2. odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki določa: »Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ.«

Navedeno manipulacijo se je televizijsko izpodbilo julija 2017, in sicer z intervjujem dr. Jožeta Možine z mag. Radom Pezdirjem (RTV Slovenija, dostopno – tu), kjer se poda argumentacijo o časovni rdeči niti delovanja organiziranega kriminala slovenskih prokomunistov do danes – »Pravzaprav Udbomafija, to kar se je včasih slišalo kot neka smešna krilatica, to obstaja? To obstaja, to deluje.« (cit. po RTV oddaji iz julija 2017, čas: 30:43).

  • manipulacija 2: Niko Kavčič, profesionalec zloglasne VOS in SDV

Televizijska serija iz leta 2006 je v obliki treh obsežnih oddaj v skupni dolžini treh ur (55:30, 58:30 in 58:21). V oddaji gre za osvetlitev dolgoletne kriminalne organizacije pod vodstvom CK ZKS. Toda argumentacija skoraj v celoti temelji na pogovoru dr. Ljerke Bizilj z eno in isto osebo ter njegovi listinski dokumentaciji. To je pristransko in necelovito ter omogoča neresnično manipulacijo ene osebe, kar je kršitev 1. alineje 5. člena ZRTVS-1.

Ob tem je intervjuvala in sprejemala dokumentacijo prav od gospoda Nika Kavčiča osebno. Le-ta je po lastnih zatrjevanjih v seriji storilec težkih organizirano kriminalnih dejanj. Ob tem, da gre za profesionalca VOS oziroma OZNA ter SDV, ki sta bili obe direktno vezani na CK ZKS.

Leta 1941 se je vključil v NOB, od 1942 je delal v partizanski »tehniki« in bil med vodilnimi v Varnostno obveščevalni službi (VOS), ki je bila direktno vezana na CK KPS – »Predvsem je ‘Varnostna služba OF’. Dejansko je ves aparat sestavljen iz članov Partije in tega naši ne dajo iz rok, niti ne dovolijo kontrole. Zgrajena je iz dveh delov: obveščevalna služba in eksekutivni aparat. Vodstvo je enotno in je sestavljeno: iz sekretarjev obeh delov in voditelja celotne službe, ki je direktno vezan na CK.« (cit. po dokumentu št. 151 – Pismo člana Politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja z dne 29. 3. 1942, v: Dokumenti ljudske revolucije, 1. zvezek, str. 324, dostopno – tu).

Po navedbah v oddaji je bil do leta 1955 visok funkcionar Službe državne varnosti, to je tajne politične policije pod poveljstvom CK ZKS. Gre za »tajno politično policijo, ki je imela pristojnosti na vseh področjih od kadrovanja v različnih podjetjih, do obračuna z nasprotniki« (cit. smiselno po 1. oddaji Vzporedna ekonomija, čas: 49:20). V rdeči niti oddaje je prav Niko Kavčič osebno organiziral obsežen kriminalni aparat SDV pod poveljstvom CK ZKS. Kriminalna organizacija po vsebini sega od sistemskostrukturne zlorabe uradnih pooblastil, bančnega in gospodarskega kriminala, tihotapstva, davčnih goljufij, povezovanja z italijansko mafijo, poslovnih goljufij, finančnih prevar in tako naprej. Z metodo skoraj izključne uporabe odgovorov in dokumentov ene osebe – Nika Kavčiča tekom obsežne tri-delne serije RTV Slovenija se profesionalcu zloglasne VOS in SDV omogoči delno resnično, pristransko in necelovito informacijo.

  • manipulacija 3: o kriminalu svoje organizacije

Vprašljiva je avtorica, dr. Ljerka Bizilj. Dokumentarna serija namreč v napovedniku z dne 11. 12. 2006 zatrdi delovanje organizacije pod poveljstvom CK ZKS zgolj do leta 1990.

Prav na predvečer zadevnega leta 1990 je dokumentirana »Ljerka Bizilj« pod tč. 7. Možni kandidati za člane Centralnega komiteja ZK Slovenije, Interno, Osnutek, 7. 11. 1989 v dokumentu, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije (dostopno – tu oziroma tu).

Nadalje, v 1. izmed treh oddaj serije se sicer vključi še izjemno kratek intervju z Zdenkom Zavadlavom, dr. Jožetom Prinčičem in dr. Božom Repetom, vendar se tudi oni neutemeljeno omejijo le na čas pred letom 1990. Zopet je vprašljiv izbor osebe, kajti serija osvetljuje organizacijo pod vodstvom SDV in CK ZKS. Na primer dr. Božo Repe je dokumentiran kot član, funkcionar predsedstva oziroma strokovno-politični delavec v gornjem dokumentu Državnega zbora. In sicer v tč. 4 Pregleda članov CK ZKS in CK ZKJ, funkcionarjev predsedstva CK ZKS ter strokovno-političnih delavcev CK ZKS, ki se bodo udeležili programsko-volilnih sej občinskih konferenc Zveze komunistov Slovenije 9. 2. 1988.

  • manipulacija 4: poizvedbe pri CK ZKS

Pa še tole: ob pristranski uporabi oseb, ki v seriji informirajo javnost o kriminalu pod poveljstvom CK ZKS je nadalje vprašljivo, da se ob zatrjevanju obstoja organizacije »do leta 1990« ni opravilo poizvedb pri večih osebah. Na primer pri tistih, ki so v gornjem dokumentu Državnega zbora, navedene kot funkcionarji, sodelavci oziroma morebitni kandidati CK ZKS iz prav tistega časa:

»Miranu Potrču« (tč. 54. seznama članov CK ZKS) glede organizacije v zakonodajni veji oblasti, »Hermanu Rigelniku« (tč. 62 seznama članov CK ZKS) glede organizacije v izvršilni veji oblasti,  »Branku Masleši« (tč. 3 seznama izvoljenih delegatov MS OK ZKS Koper) glede organizacije v sodni veji oblasti, »Etelki Korpič-Horvat« (tč. 4 seznama izvoljenih delegatov MS OK ZKS Murska Sobota) glede organizacije v ustavnosodni oblasti, »Dušanu Semoliču« (tč. 64. seznama članov CK ZKS) glede organizacije oblasti nad delovnim ljudstvom, »Stanetu Pejovniku« (tč. 47. seznama članov CK ZKS) glede organizacijske avtonomije v Univerzi »Edvarda Kardelja« v Ljubljani, »Metki Tekavčič« (tč. 8 seznama izvoljenih delegatov MK OK ZKS Ljubljana Bežigrad) glede organizacije ekonomije, »Bogdanu Lipovšku« (tč. 4 seznama izvoljenih delegatov MK OK ZKS Ljubljana Moste Polje) glede biznisa v hotelirstvu in »Brunu Koreliču« (tč. 35 seznama možnih kandidatov za člane CK ZKS) glede organizacije mednarodne ekonomije, in drugih.

Ali pa pri »100.648« članih Zveze komunistov Slovenije na predvečer leta 1990 (cit. po dokumentu Evropa zdaj! 11. Kongres Zveze komunistov Slovenije, 22.-23. december 1989, stanje članov septembra 1989).

»Kako naprej?«

Ne sprenevedajmo se. Še danes se lahko stari in mladi prokomunisti organizirajo v stranki, zvezi oziroma partiji. Po podatkih registra poslovnih subjektov je subjekt, pod spremenjenim imenom Socialni demokrati, še danes vpisan pri sodnem in poslovno registrskem organu AJPES pod matično številko 5147484000 z dnem: 30.09.1976 (tu). In celo ta datum je po vsebini vprašljiv že po lastno zatrjevanih »mejnikih več kot 150 let« subjekta (tu).

V času pretekle totalitarne države je šlo, skladno s statutarnimi določbami slovenske stranke, zveze oziroma partije, za del državne KPJ, ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v »revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije«. In s tem se bo treba soočiti. Čas je že.

13 KOMENTARJI

  1. Mislim, da pravi demokrat se ne zapleta v manipulacije in diskriminacijo med suverenimi državljani.
    Treba se bi bilo zavedati Deklaracije za suverenost naroda in državljanov, ki je bila podpisana s strani DZ- Skupščine z dne 2.julija 1990. Suverenost je dvostranska spoštljivost različnih državljanov, ki hočejo biti suvereni.
    Po priporočilu psihoterapevta in logoteoretika dr. A. Trstenjaka: “Vkup držimo, zdaj gre za človeka”!!! je potrebno dostojanstveno odpravljati napake in zlonamernosti in žaljivosti. !!!

  2. Dober članek, konkreten. Takih bi moralo biti več med slovenskimi intelektualci. Najbrž je res kriv strah.
    Menda je bil tudi Solženicin prej navdušen nad komunizmom. Nato pa je dal skozi realnost gulagov in po notranji preobrazbi polni trpljenja napisal knjigo, ki je dala komunizem na laž.
    Pri nas tudi ne bo šlo brez tega. Veliko je ljudi, ki raje živijo v laži in navideznem lagodju. Poleg tega Vzporedna država pazi tudi na javno mnenje in ga usmerja. Tudi med komentarji po forumih. Ne pride do enotnosti, ker prej pride do zmede.

    Hitrih rezultatov najbrž ne bo. Treba je predvsem vztrajati na dolgi rok. Za doseganje enotnosti pa je treba obvezno imeti vključenega Kristusa.

    • Če sledimo temu eksodusu političnih prevratov, hkrati tudi prebegom od strank, če parafiniram to kot izdajstvo se postopno res čedalje bolj vračamo v okvirjeno družbo nadvlade ene opcije neokomunistov, ki vneto prevzemajo vse vajeti v svoje roke, ob tem da imajo v podporo tudi indoktrinirani podmladek. Lahko smo zaskrbljeni, zlasti, ker kot kaže tudi demokratični virtualni medij pada v ta cenzurirani svet veljakov prokomi usmeritve.Veliko je bilo napisanega o eskalaciji procesov, pa vsaj tisti intelektualno razumski del populacije ni kaj dosti odreagiral, bodisi radi izgube služb ali pregona po uradni dolžnosti, kar navadno počno ortodoksni režimi. Skrajni čas da se folk ozavesti in na volitvah pokaže svoj jazz, če že ni prepozno !?

  3. Odlična analiza slovenske stvarnosti – od terorističnega udara komunistov (plačanih teroristov tuje države, Sovjetske zveze) na slovenski narod, v najhujših trenutkih za njegov obstoj (ko je bil v l. 1941 napaden od nacistov in fašistov) – pa do danes.

    Slovenski komunisti so se zavestno lotili izvedbe revolucije, to je polastitve oblasti v za njih ugodnih razmerah italijanske okupacije »ljubljanske pokrajine«. A ne ob začetku okupacije, ampak šele po napadu Nemčije na svojo dotedanjo zaveznico SSSR, pod krinko NOB z preimenovanjem PIF v OF neznanega dne v juniju (ali juliju) 1941. Dokaz, da je šlo za načrtno izvajanje revolucije, je na dlani; od partije povsem obvladovano vodstvo OF je s svojo VOS (predhodnico UDBE in SDV) takoj začelo odstranjevati (likvidirati) potencialne politične nasprotnike, predvsem iz katoliškega tabora. Po znanem (Kučanovem) načelu: »najprej diskreditacija, potem likvidacija« so jih predhodno ali naknadno označili za izdajalce naroda. Šele takšen teror nad prebivalstvom je imel za posledico jeseni 1942 organiziranje vaških straž za zaščito golega življenja.

    Najhujši zločin partijske udarne pesti – UDBE pa je sledil takoj po kapitulaciji Nemčije. Sramotni masaker nad od Angležev predanimi domobranskimi ujetniki in številnimi, predvsem premožnejšimi prebivalci je bil izveden načrtno, po v naprej pripravljenih spiskih zločinske UDBE. Žica okrog Ljubljane je bila odstranjena šele 17. In ne 9.5.1945. Da so lahko polovili vse tiste, ki jim, v upravičenem strahu pred povampirjeno komunistično falango, ni uspelo ubežati.

    Da, UDBA, udarna pest partije. Preganjanje (domnevnih) nasprotnikov režima se je šele začelo. Polnočna zasliševanja, pretepanja, izsiljevanja, montirani procesi, pa tudi umori so se nadaljevali v petdeseta leta. Kot danes vemo (po zaslugi raziskovalcev Leljaka, Pezdirja in Omerze) je ta kriminalna organizacija morila še tik pred zlomom režima. Medtem se je preoblikovala v klasično (državno) mafijsko organizacijo, ki je delovala povsem izven zakonskih pooblastil, seveda pod strumnim vodstvom CK KPS.

    Neposreden dokaz o nezakonitem delovanju Partije in UDBE, pomeni uničenje večine arhivov, zadnje se je dogajalo tik pred prevzemom oblasti s strani Demosa v l. 1990. Nedvomno je ukaz za ta kulturni genocid prišel za vrha partije (Kučan), saj je bila le-temu UDBA podrejena in v popolnosti lojalna. A kdaj se je ukinila?

    Nikoli. Predvsem po zaslugi Pezdirja obstajajo številni dokazi o kriminalnem delovanju te združbe v vseh letih po prelomu z nekdanjim totalitarnim režimom. V »Vzporedni ekonomiji«, pod taktirko ustrežljive »novinarke« Bilziljeve, smo bili priča številnim »dobrim delom« zločinske UDBE, baje v korist države in naroda. Seveda o gnusnih podrobnostih o zločinih zoper narod in državo pa ne duha, ne sluha. Navsezadnje tranzicijska tajkunizacija brez udbovski povezav ne bi bila mogoča: Bratje v zločinu so pač za vedno bratje. Kako učinkoviti so, pa nam nazorno govori tako bančni rop stoletja kot tudi oprana milijarda iranskega denarja preko NLB.

    Res je žalostno videti ljudi, predvsem »intelektualce« (ki v resnici to niso), kako se v strahu pred soočenjem z resničnostjo, zatekajo k floskulam o nekakšni razdvojenosti naroda. Se je razdvojil sam? Kdo ga je razdvojil? S čim? Ne morda Partija in njena UDBA s svojim zločinskim udarom na večinski del naroda, ki se s komunizmom ni hotel sprijazniti? Zatisniti oči pred resnico, kot to počne in predlaga Vodeb, je slaba (bedna) izbira. Koliko časa bomo početje te bratovščine še trpeli? Morda tako dolgo, da se bo divjanje te falange ponovilo?

    Slaba izbira, g. Vodeb. Kaj lahko postane prepozno, saj poznate tisto: »Tiho so bili, ko so prtrkali v sosednji ulici, tiho so bili, ko so potrkali pri sosedu, nato pa so potrkali pri njih…

  4. No, klitorični oče je tudi naš papež. Pa politika naše Cerkve je klitorična. Svet je ojdipovsko nedodelan, zato sovraži zdravo moškost in tudi Očeta. Kardinala Rodeta so “izgnali”, Janšo zaprli, Trumpa pa z vsemi topovi napadajo. Raste število navdušencev nad sprevrženimi spolnimi praksami, kjer se ne ve, kdaj si moški in kdaj ženska in kdaj nekaj vmes.

    Vodeb je v Faktorju vse lepo razložil, le sposobnosti nima par stavkov tako obrniti, da bi ga tudi zaletavi bolje razumeli. Turk ga recimo ni, razočaral je, je pravi katoliški zaletavček, ki ne dojema, kaj je NEZAVEDNO in kako funkcionira. Žal to izjemno dobro vedo levi programerji in narod je poneumljen do skrajnosti, samo volitve poglejmo. Znajo storiti tako, da narod “spontano” nehote ponotranji njihove ideje. Tega so se naučili od Cerkva, a Cerkve so nekoč učile prave stvari, ti pa učijo zlo. Ki ga znajo “spontano” vgravirati tudi v duše vernikov.

    Zato ima Vodeb prav, da desnica nima šans na volitvah in po njih, če kdo napada “svetinjo” v njihovi zmedeni pameti. Včasih je bila ta svetinja Kristus, danes pa so leve lažni in sanje, ki jih personalizira Kučan in njegov klan.

    • David, te oddaje si še nisem ogledala, tako da kaj dosti ne morem komentirat.
      Pa vseeno, katero “svetinjo” pa Vodeb časti, po tvoje?

  5. “… ne tematizirat socializma …”
    Se povsem strinjam, če hočeš zmagat na volitvah, je tovrstno tematiziranje ovira. Toda če zmagaš, ga ne smeš prakticirati, ker bi pahnil ljudi v bedo.

  6. Vodebova izjava: »… ne tematizirat povojnih pobojev, ne tematizirat socializma, ker socializem je v osnovi plemenita ideja.« je klasičen primer kretenizma. Če pa si Vodeb lahko privošči kretenizem, je to pač njegova izbira.

    • Mislim, da Vodeb še česa drugega ne razume. Tudi on je ujet v svoje vzorce. Stvari so po moje bolj preproste in banalne.

      Ko se “klitorični oče”, ki odpira in zapira medijsko finančno pipo, slika s kandidatom, je družbeno političnim delavcem jasno, koga morajo promovirati in napihovati. Tako so zdresirani. Saj se ta ritual ponavlja pred vsakimi volitvami. “Naši” tedaj vedo, kdo je “naš”, naivneži pa verjamejo, da je to dober kandidat. In to je vsa filozofija.

  7. Hja, oni vsaj živijo v sedanjosti. Se nekateri celo sramujejo grehov svojih predhodnikov. Poizkušajo tudi z imenom povedati, da naj bi bili sedaj reformirani. Ne živijo pa v preteklosti kot tile piškavi nukleusi razkola.

    • .. “Hja, oni”
      —-
      Kdo so to oni ?
      Z imenom se lahko reformiramo ? No morda zunanja podoba, ampak človek je vendar nekaj več ?
      Seveda živimo/jo v preteklosti. Skoraj vsi, eni in drugi. Od tod toliko nerazumevanja in patologije.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite