Stupica: Poenotenje in razkol, II. del

23
765

Soočamo se z globoko slovensko krizo. Nukleus, jedro globoke krize je Veliki razkol slovenskega naroda in Vzporedna država slovenskih prokomunistov. S tem se bo treba soočiti in se v demokratičnem delu slovenskega volilnega telesa poenotiti.

Vnovična tema (II. del) posveta o poenotenju je vredna, saj je nesoglasje med Slovenci (morda) odpravljivo. Učinek poenotenja pa je obraten učinku razkola.

Poenotenje

Naše soočanje z globoko krizo zaznamuje huda notranja prizadetost. Sproža jo soočanje z očitno neugodnim stanjem naroda in države. Neprijetno počutje se vzbudi vedno, ko je govor o krizi. Resnica za nas ni prijetna. V samem bistvu gre za to, da se nam je zares neprijetno soočiti s tradicijo medsebojne mržnje. In to kljub temu, da ob slovenskem narodu že ptiči čivkajo »vaši se pa res sovražijo.« (cit. smiselno po J. A. Mussomeli, dostopno – tu).

Soočanje s tem vzbuja v nas neprijetno občutje, zato sprožamo obrambne mehanizme. Obrambni mehanizmi nas obvarujejo pred počutjem ob resnici. Eden od mehanizmov, ki nas ubranijo pred neprijetnim čustvovanjem, je povzdigovanje enih in zaničevanje drugih, npr. z: »ateizem ni naravno stanje, temveč je defekt«. Temu obrambnemu mehanizmu povzdigovanja in zaničevanja se bo treba znotraj demokratičnega dela slovenskega volilnega telesa odpovedati. Odvrniti se bo treba od tradicije razkola in se poenoteno soočiti s temeljnim problemom globoke slovenske krize. Čas je že.

V predhodnem prispevku smo primeroma osvetlili visoko avtoriteto, torej osebo s pooblastilom znotraj ene izmed skupnosti. Ta skupnost namreč, skupaj z večimi ideološko drugačnimi skupnostmi, tvori demokratični del slovenskega volilnega telesa. Avtoriteta je javno podala pogled, torej ideologijo, s katero se ustvarja neutemeljeni razkol v tem narodu in državi. Narod in državo razkolje tako, da se povzdiguje en del in zaničuje druge dele slovenskega volilnega telesa. Ker je nedopustna, smo pogled, ideologijo osvetlili, nato pa izpodbili (dostopno – tu). Nedopustno je namreč v nasprotju z jedrom moralnih vrednot slovenskega naroda in države. Jedro je v tem, da je Slovenija država vseh svojih državljanov in državljank, ki so svobodni, pred zakonom pa enaki (izonomija).

Slovenski temelj vrednot, morale

Temelj vrednot, morale slovenskega naroda in države je poenoteno vpisan v naši Ustavi z dne 23. oz. 28. 12. 1991, skupaj s Temeljno ustavno listino in Deklaracijo ob neodvisnosti, oboje z dne 25. 6. 1991.

Država tega naroda je poenotena tako, da temelji na konceptu ustavne demokracije. Koncept vključuje temeljno predpostavko, da mora biti avtoriteta (torej pooblaščena oblast) omejena z nekaterimi temeljnimi pravicami in svoboščinami. V jedru tega temelja pa je spoštovanje človekovega dostojanstva. Človekovo dostojanstvo in svoboda sta v središču ustavnega reda države tega naroda in sta temelj vrednostnega sistema Ustave.

Slovenski »red je torej zgrajen na vrednotah, ki v temelju pripadajo posamezniku – svobodnemu človeškemu bitju.« (cit. po 3. povedi 18. točke obrazložitve ustavne odločbe U-I-157/16-12 z dne 19. 4. 2018, dostopno – tu).

Učinek poenotenja

Naša rdeča nit je soočenje z globoko slovensko krizo. Jedro te krize je Veliki razkol slovenskega naroda in Vzporedna država slovenskih prokomunistov.

Z globoko krizo se bo treba soočiti. Za ta cilj se bo treba v demokratičnem delu slovenskega volilnega telesa odvrniti stran od neutemeljenega povzdigovanja enih in zaničevanja drugih ter se poenotiti. Nato bo treba temeljni problem krize, Vzporedno državo slovenskih prokomunistov zavreči in preprečiti.

Motor ideologije poenotenja je izonomija. Izonomijo smo precizno osvetlili v prispevku o brezvsebinskih gibanjih (dostopno – tu). Izonomija so okoliščine, v katerih so državljani svobodni, pred zakonom pa enaki. Tu je čisti nukleus, bit učinkovitosti slovenske države. Je edini vpliv, ki omogoča vladavino svobode z eskalacijo individualnih energij, ki jo država tega naroda potrebuje za vnovično učinkovitost. Kajti, »za dežele, ki se žele vzdigniti ali najti bogastvo, ki so ga izgubile, je edini vpliv, ki individualne energije vodi k cilju, vladavina svobode.« (cit. je prevod po: Friderich August von Hayek, The Political Ideal of the Rule of Law, 1955, str. 17).

Učinek ideologije poenotenja je tako obraten učinku ideologije razkola.

23 KOMENTARJI

  1. Veliko razkol in Vzporedna država sta utemeljena v interpretaciji preteklosti in preteklosti, ki se je splazila v sedanjost.

    Rešitev je samo ena: resnica vas bo osvobodila. Vsesplošna sprava z resnico, ki temelji na dejstvih in potem sprava med razklanimi. Zato zagovorniki statusa quo s takšno ihto napadajo vse, kar diši po dokazljivi resnici. Njim Veliki razkol in Vzporedna država odgovarjata. Zato se otepajo resnice in sprave. Zato antijanša histerija.

    Prostovoljno do sprave ne bo prišlo. Privilegiranci svojih neupravičenih ugodnosti ne bodo prostovoljno predali. Potrebna bo močnejša sila.

    • Hvala lepa gospod Tine!

      “Prostovoljno do sprave ne bo prišlo. Privilegiranci svojih neupravičenih ugodnosti ne bodo prostovoljno predali. Potrebna bo močnejša sila.”

      Tu je sukus akutnega stanja, ki se mu prestrašeno izogibamo, bojimo se eden drugega in se tradicionalno branimo s prepiri. Tako pa “prostovoljno” s storilci in s krizo ne bo šlo. Ne bo šlo. Ni “močne sile,” kot ste navedli. Ni sile ob tradiciji sprtosti. Tu je problem. Demokratični del slovenskega volilnega telesa nima “močne sile,” smo prestrašeni v ideologiji medsebojnih sprtosti.

      Ena od “močnejših sil” v stanju sprtosti je – poenotenje:
      1.: Poenotenje, ki ga tradicionalno ne gojimo, je o temeljni vrednoti, morali, ki je temeljna za vse slovenske demokratične skupnosti, ne le za eno.
      2.: Poenotenje, da je treba usmeriti silo demokratičnih skupnosti zoper ne-demokratični del naše države, t.i. Vzporedno državo, ki jo je treba zavreči in preprečiti.

    • “Prostovoljno do sprave ne bo prišlo. Privilegiranci svojih neupravičenih ugodnosti ne bodo prostovoljno predali. Potrebna bo močnejša sila.”
      Obstaja sila, močnejša kot jo premorejo privilegiranci. In deluje, nihče je ne more ustaviti. To je čas.
      S časom postaja Vzporedna država vedno bolj požrešna in posledično vedno bolj nevzdržna. Verjetno se v precejšnji meri napaja poleg davkoplačevalcev tudi iz državnih kreditov, kar me malo skrbi.

      Druga stvar je čas v zvezi z Velikim razkolom. Kakor jaz opažam pri starejši generaciji, kolikor jo vidim, zelo težko ali ne dojema dejstev iz prvega dela članka. Ta delitev na osnovi naš-njihov, je zelo močna in kritika naših je tabu tema. Predvsem imajo slab stik z mlajšo generacijo. Zakaj škofje ne morejo zadržati mlajših duhovnikov, tudi če so bolj srboriti (npr. Jernej Kurinčič). Prepuščajo jih sami sebi. Formalen vpliv ima sicer starejša generacija, kar se mi zdi prav, ampak če le ta ne bo dojela bistva problemov, potem bo pripomogel šele čas.


      Kaj naj bi bila močnejša sila sicer ne vem. Ampak ponavadi prinese še večje razdejanje. Če pa bo prišlo do Velikega poenotenja, potem bo Vzporedna država samo še milni mehurček.

    • … “Demokratični del slovenskega volilnega telesa nima “močne sile” …”
      —-
      Resnica je tista sila, ki je najmočnejša, po mojem.
      Sprava je itak najprej potrebna z resnico, je dejal tudi Dežman v nedavnem intervjuju.

  2. Avtor se podobno kot g. Jože Mlakar trudi za normalizacijo politike. Zato prilagam del mojega komentarja od tam, tu pa pripominjam, da izraz poenotenje ni slovenska bit, ker je slovenstvo pluralno, kar pa ne pomeni številno, ampak je smiselno v trojstvu, kot je pri tradicionalno uveljavljenih demokracijah.

    Na vprašanje v članku je potrebno odgovoriti z smislom, ki ga priporočata logoteoretika V. Frankel in Lukasova in naša domača avtorja Jože Ramovš in Zdenka Zalokar.
    Ravnajmo se po smislu, ki ga priporoča E. Lukas: ” Pravijo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi sklepi, ki jih ljudje niso uresničili.
    Če je tako, je nemara pot v nebesa ograjena s slabimi nameni, ki smo jih mogli premagat”.

    Ne posvečuje dober namen slabih sredstev, temveč slaba sredstva oskrunijo najboljši namen !

    Da bomo v tem uspeli sprejmimo nasvet našega sodelavca teh štirih strokovnjakov, dr. A. Trstenjaka,ki z groba priporoča: ” Vkup držimo, za človeka gre” !!!

    Odgovori

  3. Komunizem je sistem v katerem je bila preteklost boljša kot sedanjost in sedanjost boljša kot bo prihodnost.

    To vedno znova potrjujejo pristaši z: “Včasih je blo bolš”

  4. Socializem je sistem kjer tudi ob 5% gospodarski rasti lahko govorimo, da se soočamo z globoko krizo.
    Kako je to mogoče?.
    #1 Ker niti 5% gospodarska rast ne omogoča več za poplačilo obresti na v preteklosti najete kredite.
    #2 Ker samo poplačilo obresti za v preteklosti najete kredite ne omogoča zmanjševanje javnega dolga in se zato stalno vračamo na #1
    #3 Ker 5% gospodarska rast omogoča levičarski vladi, da se hvali čeprav za to nima nobenih zaslug.
    #4 Ker #3 spodbuja sindikate v večna izsiljevanja po višjih plačah, čeprav ni za to nobene realne osnove
    #5 Ker vlada raje popusti sindikatom kot pa da bi se odrekla #3 in raje nabija z novimi davki kot, da bi omogočila normalno gospodarsko okolje in preprečila #4
    #6 Ker #5 omogoča večno vrtenje v krogu #1 in #2
    #7 Ker občasno večletno nazadovanje omogoča, da se za kratek čas vrnemo na #1, kar povzroča #2. #3. in #4

  5. A so se Slovenci res šolali in zdravili sam v socializmu, totalitarizmu, vso ostalo zgodovino pa vegetirali?
    Ali je ta trditev rezultat šolanja v socializmu oz. v SFRJ, ki pa je propadla?

    • Franc Mihič: “Ali je ta trditev rezultat šolanja v socializmu oz. v SFRJ, ki pa je propadla?”
      ===================
      To bi bilo potrebno vprašati Marka Crkoviča (Crni), ki je povzel njeno pisanje. Ne vem pa kaj je napisala, ona, Vesna V. Godina, ker je njen članek plačljiv.

  6. Avtor še kar vztraja, kljub prejšnjemu žgrešenemu članku. Kdor ne more videti lastnih zablod, kako naj kaže pot naprej?
    Človek počasi izgublja vsak dvom v to, da morda oblast ni od Boga.

    • Oblast kot služenje Bogu je seveda Bogu všečna! Oblast, kot jo ponuja Satan v znamenitih puščavskih skušnjavah, pa seveda ne:

      Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je:
      Gospoda, svojega Boga, môli
      in njemu samemu služi!«
      (Mt 4, 8-10)

      Seveda velja takoj preveriti, kateri od voditeljev želi Bogu všečno oblast: Marjan ali Janez?

    • Rimljanom 13,1-7:
      Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; Božja služabnica je, ki se maščuje zavoljo jeze nad tistim, ki počenja húdo. Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo zaradi jeze, marveč tudi zaradi vesti. Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjujejo, Božji izvrševalci. Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast.

  7. Dobro jutro, fanta Alfe I. in Alfe II. Zadnji stavek očitno piše Alfe II., ki strela kozle. Alfe I. namreč piše občudovanja vredno – pronicljivo in pametno.

  8. Levica ne čuti nobene krize in ne potrebuje nobenega poenotenja, to je samo razglabljanje na desnici,! Kakšna kriza,kje je kriza?

  9. Levica kaj malo brigata Dežman in Ljeljak. Svtem ni vredno izgubljati časa,s tem se ukvarja le del desnicame. Levičarji razmišljajo o kraji v zdravstvu, drugem tiru, novem obdavčevanju, skromna desnica pa o ničemer.

    Kaj pa delata Tonin in ceka NSi. Nič !
    Kaj po SDS?
    Otročji intervjuji,ki niso vredni počenega groša( krivec in Han).

    Kako skromno,intelektualna revščina.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite