Soočamo se z globoko slovensko krizo. Nukleus, jedro globoke krize je Veliki razkol slovenskega naroda in Vzporedna država slovenskih prokomunistov. S tem se bo treba soočiti in se v demokratičnem delu slovenskega volilnega telesa poenotiti.
Vnovična tema (II. del) posveta o poenotenju je vredna, saj je nesoglasje med Slovenci (morda) odpravljivo. Učinek poenotenja pa je obraten učinku razkola.
Poenotenje
Naše soočanje z globoko krizo zaznamuje huda notranja prizadetost. Sproža jo soočanje z očitno neugodnim stanjem naroda in države. Neprijetno počutje se vzbudi vedno, ko je govor o krizi. Resnica za nas ni prijetna. V samem bistvu gre za to, da se nam je zares neprijetno soočiti s tradicijo medsebojne mržnje. In to kljub temu, da ob slovenskem narodu že ptiči čivkajo »vaši se pa res sovražijo.« (cit. smiselno po J. A. Mussomeli, dostopno – tu).
Soočanje s tem vzbuja v nas neprijetno občutje, zato sprožamo obrambne mehanizme. Obrambni mehanizmi nas obvarujejo pred počutjem ob resnici. Eden od mehanizmov, ki nas ubranijo pred neprijetnim čustvovanjem, je povzdigovanje enih in zaničevanje drugih, npr. z: »ateizem ni naravno stanje, temveč je defekt«. Temu obrambnemu mehanizmu povzdigovanja in zaničevanja se bo treba znotraj demokratičnega dela slovenskega volilnega telesa odpovedati. Odvrniti se bo treba od tradicije razkola in se poenoteno soočiti s temeljnim problemom globoke slovenske krize. Čas je že.
V predhodnem prispevku smo primeroma osvetlili visoko avtoriteto, torej osebo s pooblastilom znotraj ene izmed skupnosti. Ta skupnost namreč, skupaj z večimi ideološko drugačnimi skupnostmi, tvori demokratični del slovenskega volilnega telesa. Avtoriteta je javno podala pogled, torej ideologijo, s katero se ustvarja neutemeljeni razkol v tem narodu in državi. Narod in državo razkolje tako, da se povzdiguje en del in zaničuje druge dele slovenskega volilnega telesa. Ker je nedopustna, smo pogled, ideologijo osvetlili, nato pa izpodbili (dostopno – tu). Nedopustno je namreč v nasprotju z jedrom moralnih vrednot slovenskega naroda in države. Jedro je v tem, da je Slovenija država vseh svojih državljanov in državljank, ki so svobodni, pred zakonom pa enaki (izonomija).
Slovenski temelj vrednot, morale
Temelj vrednot, morale slovenskega naroda in države je poenoteno vpisan v naši Ustavi z dne 23. oz. 28. 12. 1991, skupaj s Temeljno ustavno listino in Deklaracijo ob neodvisnosti, oboje z dne 25. 6. 1991.
Država tega naroda je poenotena tako, da temelji na konceptu ustavne demokracije. Koncept vključuje temeljno predpostavko, da mora biti avtoriteta (torej pooblaščena oblast) omejena z nekaterimi temeljnimi pravicami in svoboščinami. V jedru tega temelja pa je spoštovanje človekovega dostojanstva. Človekovo dostojanstvo in svoboda sta v središču ustavnega reda države tega naroda in sta temelj vrednostnega sistema Ustave.
Slovenski »red je torej zgrajen na vrednotah, ki v temelju pripadajo posamezniku – svobodnemu človeškemu bitju.« (cit. po 3. povedi 18. točke obrazložitve ustavne odločbe U-I-157/16-12 z dne 19. 4. 2018, dostopno – tu).
Učinek poenotenja
Naša rdeča nit je soočenje z globoko slovensko krizo. Jedro te krize je Veliki razkol slovenskega naroda in Vzporedna država slovenskih prokomunistov.
Z globoko krizo se bo treba soočiti. Za ta cilj se bo treba v demokratičnem delu slovenskega volilnega telesa odvrniti stran od neutemeljenega povzdigovanja enih in zaničevanja drugih ter se poenotiti. Nato bo treba temeljni problem krize, Vzporedno državo slovenskih prokomunistov zavreči in preprečiti.
Motor ideologije poenotenja je izonomija. Izonomijo smo precizno osvetlili v prispevku o brezvsebinskih gibanjih (dostopno – tu). Izonomija so okoliščine, v katerih so državljani svobodni, pred zakonom pa enaki. Tu je čisti nukleus, bit učinkovitosti slovenske države. Je edini vpliv, ki omogoča vladavino svobode z eskalacijo individualnih energij, ki jo država tega naroda potrebuje za vnovično učinkovitost. Kajti, »za dežele, ki se žele vzdigniti ali najti bogastvo, ki so ga izgubile, je edini vpliv, ki individualne energije vodi k cilju, vladavina svobode.« (cit. je prevod po: Friderich August von Hayek, The Political Ideal of the Rule of Law, 1955, str. 17).
Učinek ideologije poenotenja je tako obraten učinku ideologije razkola.
