Slovenska levica in Trump z roko v roki za ohranitev spomenikov

3

Slovenska levica znova dokazuje, da so pravi in prvi populisti prav oni, nostalgiki za avtoritarno preteklostjo, ki se ji nočejo odpovedati. Zato so še kako povedni štirje odlomki s spletne strani RTVS v zadnjih mesecih:

Protestniki v Montrealu so porušili kip prvega predsednika kanadske vlade Johna A. Macdonalda, povezanega s krutimi politikami, ki so konec 19. stoletja pobile in prizadele številne staroselce (TU).

V začetku junija so udeleženci protirasističnih protestov v Bristolu podrli kip trgovca s sužnji in ga v pristanišču odvrgli v vodo (TU). 

 Trump protirasistične proteste označil za “neusmiljeno kampanjo za izbris naše zgodovine” (TU)

Oskrunjeni kip nekdanjega belgijskega kralja Leopolda II. med protirastističnimi protesti v Belgiji, kjer mnogi zahtevajo umaknitev vseh njegovih spomenikov.(TU)

Še posebej povedne se mi navedene novice zdijo zato, ker so pobudniki odstranjevanja simbolov levo usmerjene organizacije. Prav v tej luči je toliko zanimivejša tale novica s spletne strani Socialnih demokratov:

Socialni demokrati so danes ob 75. obletnici imenovanja prve slovenske vlade položili venec pred spomenikom Borisa Kidriča v parku Sveta Evrope v Ljubljani. 5. maja 1945 je bila namreč v Ajdovščini oblikovana prva povojna vlada pod vodstvom partizana in revolucionarja Borisa Kidriča. Venec so pred Kidričev spomenik položili predsednik SD mag. Dejan Židan, podpredsednica stranke in evropska poslanka Tanja Fajon in predsednik ljubljanske mestne organizacije stranke, poslanec mag. Marko Koprivc. (TU)

Slovenska levica v sozvočju s predsednikom Trumpom v obsodbi kampanje za “izbris naše zgodovine”

Zdaj že stari in začasna nova voditeljica slovenske leve stranke sta se poklonila pred spomenikom človeka, ki je soodgovoren za množične povojne poboje in druge kršitve človekovih pravic v tem obdobju. Gotovo je Boris Kidrič naredil v svojem življenju tudi kaj dobrega, toda kaj dobrega bi našli tudi v življenju zgoraj omenjenih tujih državnikov.

Slovenska levica bi morala, če bi sledila svetovnim trendom, biti na čelu pobudnikov za odstranjevanje spomenikov. Ampak tokrat bi naša levica zagotovo bila v sozvočju s predsednikom Trumpom, ki obsoja kampanje za “izbris naše zgodovine”.

Oboji, ameriški republikanci (in demokrati) ter slovenska levica so se podvrgli subjektivnemu, selektivnemu zgodovinskemu spominu.

Za slovensko desnico bi to teže dejali, saj je morala vse spomenike, kolikor jih že je, postaviti na novo. Na novo je bilo treba postaviti celo spomenik Rudolfu Maistru.

Hkrati pa moramo biti dosledni in ugotoviti, da je javnost polarizirana – ne samo v ZDA, ampak tudi pri nas.

Pa še ena razlika s tujino je: kolonialni voditelji so morda ohranili spomenike, a jih nihče več ne časti, kvečjemu se občutljivost zbudi, ko jih kdo želi odstraniti. Pri nas pa stranka, ki želi biti moderna socialdemokratska stranka, polaga venec pred spomenik nekoga, ki je odgovoren za množične poboje (še vedno njegovo ime nosi celo kraj, ki je bil del teh povojnih grozot).

Spomenika Kidriču in Kardelju v zgodovinski park

Depeša Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču z dne 25. junija 1945 o prepočasnem “čiščenju”

Kidriča v svoji agresivni pozi tik ob predsedniški palači in Kardelja na trgu, ki naj bi bil srce države, bi bilo najbolje umestiti v kak zgodovinski park. A če tega koraka slovenska levica ni zmožna, bi lahko vsaj povabili slovenske umetnike, da tema dvema (in podobnim) spomenikom ob bok postavijo trajne instalacije, “umetniška zrcala”, ki bodo povedale tudi drugo plat zgodbe in v pluralni maniri pustili spregovoriti tudi žrtvam Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja ter njunih revolucionarnih sodelavcev.

Slovenska levica znova dokazuje, da so pravi in prvi populisti prav oni, nostalgiki za avtoritarno preteklostjo, ki se ji nočejo odpovedati. Dobra družba za Donalda Trumpa, ki ga tako radi demonizirajo.

3 KOMENTARJI

  1. Nisem nek protrumpovski fanatik, a kljub temu me je tule Sedej razocaral. Spomenike, ki jih Trump brani, ne uspem videti v isti luci kot so spomeniki slovenskim komunisticnim revolucionarjem. Kristofa Kolumba, Georga Washingtona, Thomasa Jeffersona se sploh ne. Niti priblizno ne. Duhovni ocetje najstarejse demokracije so in dragocena dediscina, ki se je ne zametuje zaradi nekih partikularizmov. Kot se ne zametuje v slovenstvu recimo Valvasorja zato, ker je, o groza kaksen ” netoleranten zaplankanec”, iskreno verjel v obstoj carovnic.

  2. Ce bi bil American, bi verjetno branil tudi spomenike generalu Leeju. ZDA so dosegle spravo in skupni patriotizem prav skozi pogled, kot jim ga je nekoc dal izjemni film V vrtincu. Kratkovidno je to sirino zametovati zaradi neke enosmerne pravovernosti oz do skrajnosti zaspicene novodobne politicne korektnosti, ki je blizu totalitarnemu enoumju.