24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. Na radiu Ognjišče je v oddaji Moja zgodba objavljena pridiga nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, kjer so sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, ddr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Pred nami so njihove svete zgodbe. Šest varuhov spomina na žrtve vojnega in povojnega zla vsak po svoje uteleša misel, ki jo je po umoru Johna F. Kennedyja izrekel dirigent in skladatelj Leonard Bernstein: »Mi bomo na nasilje odgovorili tako, da bomo muzicirali lepše, bolj vneto in strastneje kot kdajkoli prej!« Tudi sogovorniki pri naši okrogli mizi se na prestano trpljenje odzivajo tako, da živijo in ustvarjajo lepše, bolj vneto in strastneje … Njihovi dosežki so evidentni in vsem nam za zgled.
Janez Juhant
Akademik dr. Janez Juhant je duhovnik, teolog, filozof, pedagog. Je prelat in zaslužni profesor ljubljanske Teološke fakultete. Prihaja iz kmečke družine, zaznamovane z izgubo dveh maminih bratov med in po vojni. Družina je doživljala pritiske, oklepala se je vere. Profesor Juhant se zavzema za spravo med Slovenci. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob Lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Je avtor križevega pota Slovenska Kalvarija. Njegova zasluga je, da so ob 140-letnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha ob farnih spominskih ploščah na Žalah v Ljubljani slovesno blagoslovili spomenik z njegovim doprsnim kipom.
Peter Hribar
Peter Hribar je nečak Rada in Ksenije Hribar, zadnjih lastnikov gradu Strmol. Pripadniki vosa so ju označili za vojna zločinca in narodna izdajalca in ju ubili. Nečak Peter si je vedno želel, da bi ju opral krivde, kar mu je po več letih brskanja po arhivih, pregledovanja policijskih zapisnikov, srečevanj s pričami in rekonstruiranja dogodkov tudi uspelo. Našel je lokacijo, kjer so ju usmrtili, dal je izkopati njune posmrtne ostanke, jima omogočil dostojen pokop in dosegel njuno popolno rehabilitacijo. Na zahtevo družine se je v imenu države za njuno smrt opravičil predsednik Borut Pahor.
Marija Stanonik
Ddr. Marija Stanonik ima izjemno široko polje znanstvenega delovanja. Je etnologinja, slavistka, doktorica literarnih znanosti in doktorica teologije. Posveča se dialektologiji, slovstveni folkloristiki, etnolingvistiki. Je izredna članica SAZU v razredu za filološke in literarne vede. Je avtorica številnih knjižnih del, med njimi so knjige Odpuščam in prosim odpuščanja, Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska, Tih spomin vsem žrtvam boja, Čebela na cvetu in v svetu … Že 45 let, vse od svoje diplomske naloge dalje, raziskuje pesnjenje vseh taborov v drugi svetovni vojni pri nas in tako pripomore k poglabljanju identitete slovenskega naroda.
Alojz Hudnik
Alojz Hudnik je bil star štiri leta, ko so novembra 1942 pomorili vse člane njegove družine, razen leto dni starejše sestre. V Hudnikovi hiši se je naselilo partizansko vodstvo. Alojza so si varuhi podajali iz rok v roke. Po osamosvojitvi sta z ženo Olgo sprožila procese odkrivanja posmrtnih ostankov umorjenih in pokopa v družinski grob na Dobrovi pri Ljubljani. V Delu je bila leta 2018 objavljena osmrtnica družine Hudnik. Alojz in njegova sestra sta zapisala: »Vsem tistim, ki so si usodnega 24. novembra v Dolgem grabnu s krvjo Martinovčevih enajstih, povsem nedolžnih žrtev, umazali roke in vest, ODPUŠČAVA storjeno dejanje in prosiva tudi Tebe, ljubi Bog: Odpusti!«
Olga Hudnik
Olga Hudnik prihaja iz družine, ki je veliko pretrpela. Doma je bilo devet otrok. Oče se je skrival pred partizani, mama ga je pri tem podpirala in zato so jo za tri leta zaprli. Ko je prosila za pomilostitev, ker je bila noseča, so ji kazen zvišali na pet let. Rodila je mrtva dvojčka. Olga se spominja praznine, sedenja na pragu, čakanja … Ko je odrastla in se poročila z Lojzetom, je njuno razmerje temeljilo na skupni usodi, na vzajemnosti v nesreči in sočutju, ki je gradilo in prekalilo njun zakon. Doma na steni so imeli zapisane blagre. Lojze o Olgi pravi, da je pri njej dobil duhovno in človeško podporo. Njeno razmišljanje zelo ceni in spoštuje.
Anton Tomažič
Anton Tomažič je pravniški informatik, računalniški entuziast. Kot pionir slovenske pomladi ob demokratizaciji konec 80. je bil med ključnimi člani Slovenske demokratične zveze in Demosa. Bil je poslanec prvega demokratičnega parlamenta. Leta 2001 se je srečno vrnil s karibskega otočka, kjer je v tropskem gozdu padel v globoko brezno in se po težkih devetih dneh sam rešil. Lani je izšla njegova knjiga V objemu slovenske pomladi, kjer je zbral več kot 500 strani spominov in arhivskih dokumentov iz časa osamosvajanja. Knjigo je posvetil stricu Francetu Vodlanu, maminemu bratu, ki je poleti 1945 umrl neznanokje, z mislijo: »Nisi umrl zaman!«
Jože Bartolj
Vabljeni k poslušanju: https://avdio.ognjisce.si/share/mz_2019_06_23_Vseposvojitev_5_let
