Pričevalec Hudnik: Kardelj, Kidrič, tudi Kocbek so spali v mojih posteljah

88
4088
Pričevalec Hudnik: Kardelj, Kidrič, tudi Kocbek so spali v mojih posteljah. Foto: Jože Možina

Pričevanje Alojza Hudnika iz Sela pri Dobrovi je eno najbolj pretresljivih doslej (dostopno tukaj). Spregovoril je o nezaslišani tragediji, ki je med vojno prizadela njegovo družino. Revolucionarno nasilje je terjalo življenja kar desetih članov njegove družine, v njihovi hiši pa se je naselilo vodstvo OF.

V pričevanju se Alojzu pridruži tudi žena Olga s svojo bridko družinsko izkušnjo, saj je bila njena mati, sicer mama dvanajstih otrok, po vojni več let v zaporu, kjer so jo tudi mučili. Prav žena Olga je Alojzu stala ob strani, da se je po desetletjih molka in trpljenja odločil pomorjene svojce poiskati in jih pokopati v posvečeni zemlji.

Alojz Hudnik: Kardelj, Kidrič, tudi Kocbek so spali v mojih posteljah.

Tragedija se je začela novembra 1942. Partizansko vodstvo je takrat iskalo zatočišče v Polhograjskih dolomitih, na pragu Ljubljane. Hudnikovi so bili premožnejša kmečka družina, ki je imela dobre odnose s partizani, a prav njihovo hišo so si vodilni funkcionarji z Edvardom Kardeljem na čelu izbrali za svoje prebivališče. V dogajanje je bil po Alojzovem prepričanju vpleten tudi domačin Ivan Dolničar, poznejši general in predsednik Zveze združenj borcev.

Ko so partizanski likvidatorji vdrli v hišo, je imel Alojz štiri leta, sestra pa pet. Bolehna mama je od šoka umrla, sedem članov družine, tudi očeta, pa so odvedli in jih naslednji dan pomorili, povečini brez strelov. Alojz v pričevanju obudi še zadnji spomin, ko je hodil za očetom in ga je vojak s puškinim kopitom odrinil v travo. Čez teden dni so na grozovit način umorili še staro mamo. S sestro sta tako ostala sama na kmetiji. Po vojni je bil ubit še en stric, skupaj torej deset žrtev.

V njihovo hišo se je vselilo vodstvo OF oz. partije: Kardelj, Kidrič, tudi Kocbek. »Spali so v mojih posteljah,« pravi Alojz Hudnik.

Sledilo je življenje pri sorodnikih, a brat in sestra sta bila ločena. Alojz pripoveduje, kako se je prebijal skozi otroštvo in ves čas pogrešal mamo in očeta. V šoli se je sprva zatikalo, nato je šlo bolje. Prišel je do poklica, se poročil, z ženo imata tri sinove in tudi že vnuke. A vendar je v njem kljuvala žalost in občutek dolga do prednikov, ki so bili tako krivično pomorjeni. Že v osemdesetih letih mu je eden izmed likvidatorjev ponujal denar in priznal, da je bil oče nedolžen.

Dobil je nekaj groženj, tudi s podtaknjeno bombo

Po letu 1990, ko se je zamenjal režim, ki mu je pomoril starše, si je upal spraševati več. Slovensko sodišče je Hudnikove opralo vsakršne krivde. A šele leta 2015 je prišlo do prvega izkopa v Dolgi grapi pri Babni Gori, streljaj od hiše, kjer je komunistično vodstvo s Kocbekom podpisalo znamenito Dolomitsko izjavo. Prvič so odkrili le ostanke ženskih žrtev, med njimi 16-letnega dekleta, katerega identiteta ostaja neznana. Takrat je Alojz v oddaji Tednik na Televiziji Slovenija prosil slovensko javnost, naj mu tisti, ki vedo, pomagajo najti očeta, da ga bo lahko pokopal. Dobil je nekaj groženj, tudi s podtaknjeno bombo.

A prišel je tudi namig, kaj se je dogajalo z žrtvami in kje naj išče. In res, leta 2018 so ob podpori Petra Hribarja, ki je prav tako nastopil v oddaji Pričevalci, našli grobove očeta in drugih. Obakrat so priredili svečan pogrebni obred, tako danes vsi skupaj ležijo na dobrovskem pokopališču. Hudnikovim se je v imenu države opravičil predsednik Borut Pahor, predsednik Zveze združenj borcev Tit Turnšek pa je nezaslišano znova napadel Hudnikove in opravičeval umor.

88 KOMENTARJI

  1. In tako smo v letu 2019 (!). Za nami pa desetletja, tudi že od ustanovitve Republike Slovenije. Desetletja persistirajoče indoktriniranosti, ki je sestavni del našega desetletno nerazčiščenega problema.

    KAKO NAPREJ (2019) – PROBLEM NAŠE LASTNE INDOKTRINACIJSKE NAPAKE:

    A.
    Vsi smo globoko indoktrinirani, to je poseben problem, ki smo ga v zadnjih desetletjih zanemarili. Uvid v to sili k vnosu v proučevanje tudi faktor lastne napake, tudi pri pristnih zgodovinarjih, kot na primer Podberšiču, Griesser-Pečarjevi idr.

    B.
    In obratno, kako to, da se v tudi pristni analitiki še vedno (2019!) vrtijo na primer okoli enih in istih prokomunistično indoktrinacijsko podtaknjenih datumov. Brez pristnih datumov. Dva sta še posebej skrbno podtaknjena, in sicer:
    – 26. oz. 27. april 1941 – bizarno neutemeljena indok. hipoteza o datumu začetka narodnega odpora šele koncem aprila, ter
    – 17. oz. 18. april 1937 – bizarno neutemeljena indok. hipoteza o rojstvu KP v Čebinah, ki zakriva rdečo nit dvo-desetletne organizacije slovenskih prokomunistov s ciljem izvedbe totalnega udara v ta narod. Cilj je bil, kakopak, tudi dosežen.

    B.
    Ali pa na primer, kako to, da se še vedno (2019!) vrtimo okoli indoktrinacijsko podtaknjenih osebnosti, čeprav vrhunskih vojnih prokomunističnih funkcionarjev, kot žrtev.

    Še posebej je problem bizarno neutemeljeni primer Edvarda Kocbeka kot žrtve. Tu je SLS z ustanovitvijo kluba KS povsem zmedena. Kocbek v vojni ni žrtev.

    En izmed razlogov persistiranja indoktrinacije s Kocbekom kot žrtvijo je v tem, da smo ujetniki svojega globokega spoštovanja do g. Borisa Pahorja in dr. Alojza Rebule, ki sta spoštovana, a neupoglobljena, branika pred pristno analizo udara slovenskih prokomunistov, ki vključuje Kocbeka in krščanske socialiste.

    D.
    Žrtev je Hudnik, ne pa Kocbek.

    Totalni udar so slovenski prokomunisti organizirali vsaj že aprila 1920 (100 let), ne pa šele 26. oz. 27. aprila 1941.

    • Kakor razumem .. Hudnik je žrtev genocida skrbno določene skupine, katero so komunisti želeli načrtno iztrebiti.
      Medtem ko je Kocbek žrtev lastnega neuvida oz. žrtev samega sebe.

          • Vrhunski vojni prokomunistični funkcionar Edvard Kocbek – Edi je bil torej »zaslepljen«.

          • Ah, dajte no, Amelie, ne opravičujte se. Razpravljajmo.

            E.
            HUDA SLOVENSKA KONFUZIJA

            Hud problem slovenske kolektivne podzavesti je nerazrešeno vprašanje o izvedbi totalnega oboroženega udara slovenskih komunistov v ta narod.

            Problem je osvetljevan na primer v prispevku Nerazrešeno vprašanje o izvensodnem množičnem pomoru nedolžnih oseb (https://www.casnik.si/brez-sodbe-brez-jeze-zoper-nedolzne-osebe/).

            V navedenem prispevku se osvetli tudi osnovni mehanizem slovenske notranje konfuzije. Osnovni mehanizem konfuzije so fiktivno demokratične razprave. Kot primer je osvetljena prav indoktrinacijsko podtaknjena razprava o Edvardu Kocbeku.

            F.
            ORIENTACIJA

            Prav v navedenem prispevku ste s komentarjem tudi sami izrazili dilemo krivde v navezavi z družino Hudnik (Amelie 23. maja 2018 at 05:29). V odgovoru vam je bila z dr. Dežmanovim citatom ponujena orientacija:

            “Tem dogodkom je prav na Babni gori sledil podpis Dolomitske izjave. In o tem naj teče razprava.”

            G.
            HUD PROBLEM KOCBEKA

            Hud problem Kocbeka v navezavi s cit. Dolomitsko izjavo pa je osvetljen v prispevku Ne-sojeni, a promovirani, Edvard Edi Kocbek (https://www.casnik.si/ne-sojeni-a-promovirani-edvard-edi-kocbek/), celovitejši uvid pa v prispevku Drugi tabu sredine: mašilo preteklosti.

          • O čem naj razpravljamo, česar še ne vemo ?
            Dejstvo je, da so se dogovorili (leta 1920 .. 1937 .. 1941), da prevzamejo (KP) nadzor nad vsemi takratnimi političnimi strujami, intelektualci, duhovniki, premožnimi kmeti in podjetniki.
            Vse, ki kakorkoli sprejeti doktrini (brezdušju) kakorkoli nasprotujejo, se jih likvidira ali drugače onemogoči.
            Tako se je družba dveh generacij počasi sčistila.
            In prešla v kaos, od koder sposobni mladi odhajajo.
            Te bi politika sedaj nadomestila s prišleki od drugod, da si počasi zapolni manjkajoče volilno telo. Ali pa ima še kakšne druge načrte, česar niti ne vemo.

          • »O čem naj razpravljamo, česar še ne vemo ?«

            To je tipska indoktrinacijska floskula, s katero smo si desetletja učinkovito zablokirali pristno ne-indoktrinacijsko razpravo.

          • Marsičesa ne vemo in nikoli ne bomo izvedeli.

            Če pustim ob strani visoke partijske funkcionarje Kidriča, Kardelja, Dolničarja in podobne, ki so bili moralno do konca izprijeni, saj se za dosego svojih revolucionarnih ciljev niso ustavljali pred pobijanjem nedolžnih ljudi, in se z mislijo osredotočim na Kocbeka, se mi ob pričevanju družine Hudnik porajajo vprašanja brez možnosti dobiti odgovore nanja.

            – Kaj je E. Kocbek, ki sebe ni prišteval med komunistične revolucionarje, razmišljal, ko se je znašel v tuji hiši, iz katere so bili lastniki očitno pregnani?

            – Ali se je vprašal, kje in kako so končali lastniki hiše in celotne dobrostoječe kmečke posesti?

            – Ali je vedel, da je bilo deset članov družine Hudnik zverinsko pokončanih?

            – Ker so to vedeli vsi v soseščini, ali je vedel tudi Kocbek, da sta dva majcena otroka ostala siroti brez oskrbništva staršev?

            – Ali se je zavedal, da se med bivanjem v tuji hiši hrani iz zalog, ki so jih s svojimi žulji pridelali pregnani lastniki kmetije, na kateri se je znašel?

            Še in še je vprašanj, na katera ne bomo nikoli dobili odgovorov…

          • “Izvensodnem pomoru”, tu mi nekaj deluje kontroverzno v tem pojmu. Namreč, sodnih pobojev ne poznamo, ne obstajajo. Poleg tega se da tako stališče zlahka ovreči, kot je to storil Ribičič, ki je bil vsaj na zaslišanju, z besedami, da so bila to revolucionarna sodišča. Mislim, da ne moremo takole sami sebe pustit spotikat.

          • Edvard Kocbek je bil navadna rit. Dokler je mislil, da je del “naših” in bo deležen kakšnih drobtin, je levo in desno malo zamižal, sklepam na podlagi znanih dogajanj. Ko je bilo jasno, da ga ne obravnavajo kot “našega”, je spregovoril.

            Tedanji politični funkcionarji so bili dobro seznanjeni, kaj so komunisti, po čigavih napotkih delajo, kaj je njihova osnovna naloga in kaj jih čaka, če bodo prevzeli oblast. Toda nekatere katoliške in druge naivce ter povzpetneže so kljub temu zlahka pridobili. Tudi Kocbeka.

          • (Amelie?)

            H.
            FIKTIVNO DEMOKRATIČNE RAZPRAVE

            – Kot osvetljeno je naše stališče, da »O čem naj razpravljamo, česar še ne vemo ?« (@Amelie) tipska indoktrinacijska floskula, s katero se desetletja učinkovito blokira pristno ne-indoktrinacijsko razpravo.

            Za to našo več-desetletno hudo indoktrinacijsko blokado, in to po desetletjih (2019 !), niso odgovorni nobeni »LÉVI«. Nobeni »LÉVI«.

            – Prvonavedeno, a nadgrajeno stališče, da »[se] porajajo vprašanja brez možnosti dobiti odgovore nanja […] E. Kocbek, ki sebe ni prišteval med komunistične revolucionarje […]«(@Vanja) je pravtako tipsko podtaknjena indoktrinacijska floskula, s katero se desetletja učinkovito blokira pristno ne-indoktrinacijsko razpravo.

            Tudi za to indoktrinacijsko blokado, in to po desetletjih (2019 !), niso odgovorni nobeni »LÉVI«.

            V jedru problema podtaknjeno indoktrinacijske razprave, ki ni pristna, je fikcija demokratične razprave.

            Fikcija demokratične razprave je osnovni mehanizem slovenske notranje konfuzije o temeljnem nerazrešenem vprašanju, ki bremeni slovensko kolektivno podzavest (kot zgoraj pod E.). To konfuzijo posebej močno zapletajo prav fingirano demokratične razprave nas samih, ki sprožajo v našo podzavest svojo prokomunistično indoktrinacijo in povzročajo zmedo. Zmedo v nas samih in širše kolektivno.

            Tovrstne razprave ob videzu humano demokratične razprave, ki dejansko ne obstaja, sprožajo svoj patogeni nukleus v slovensko kolektivno podzavest.

            V tem je za hud več-desetletni problem naše lastne indoktrinacijske napake (kot zhgoraj pod A.), od katere ne bomo odstopili (2019 !).

          • G. Stupica,
            moj namen ni indoktrinirati kogarkoli, zato ne pristajam na vašo označbo, da so moje izjave indoktrinacijske floskule. Lahko bi bile ali so kvečjemu indoktrinirane floskule – če že mislite, da so floskule.
            Namreč, kolikor mi je znano, Kocbek samega sebe deklarativno ni prišteval med komuniste, torej se ni mogel prišteti niti med revolucionarne komuniste. Zato menim, da moja izjava drži. Če se motim, me, prosim, popravite.
            Prav tako ne vem, kdo bi lahko odgovoril na moja domišljijsko zastavljena vprašanja, saj je Kocbek mrtev, tega, ali se je v svojih pisanih besedilih kjerkoli izrecno opredelil do izginotja in poboja članov družine Hudnik, pa ne vem.
            Če vi morebiti poznate odgovor na katero od mojih vprašanj, mi ga prosim, posredujte.

            Vprašanja so se mi porodila ob (praktično skoraj nemogočem) poskusu vživetja v situacijo, v kakršni se je znašel Kocbek.

            Ne gojim nikakršnih zaščitniskih čustev do Kocbekovega lika, čeprav so njegovi teksti delno pripomogli k razbijanju tabuja revolucionarnih medvojnih in povojnih zločinov.

        • I.
          »E. KOCBEK, KI SEBE NI PRIŠTEVAL MED KOMUNISTIČNE REVOLUCIONARJE«:

          In tako smo še danes (leta 2019 !) zablokirano ujeti v poziciji, da je vrhunski vojni prokomunistični funkcionar »žrtev lastnega neuvida oz. samega sebe, zaslepljen«, ali pa »E. Kocbek, ki sebe ni prišteval med komunistične revolucionarje«, kar je neutemeljeno.

          Osvetlimo primer:

          V Arhivu RS, tehn. en. 1, fasc. 1 pod SI AS 1595 Edvard Kocbek, CK ZKS I. Križnar z dne 29. 8. 1975 je tipkopis 566 strani, vezano v štiri snopiče, dnevniških zapiskov »Znamenja«. Med znamenji je npr. glede:

          – vprašanja »revolucionarnosti«:

          »[…] kristjan je torej hkrati konservativec in revolucionar […] Danes je kristjan bliže revolucionarjem kakor konservativcem.« S tem, da po predhodnem dnevniškem zapisu »Tovarišija« se »[…] mi kristjani se ne bojimo sodelovanja s komunisti […] iz kristjanov hočemo ustvariti prepričane revolucionarje […].«

          – vprašanje »odnosa do pravičnih likvidacij v vojnem času«:

          »V Natlačenovi likvidaciji [oktobra 1942] doživljam zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava […] smrt pomeni z drugimi likvidacijami vred zgodovinski prelom […].«

          • G. Stupica,
            o E. Kocbeku očitno veste več, kot je meni o njem znanega. Vaše navedbe so zame novost, ki kaže, da je Kocbek soglašal z revolucijo ter opravičeval revolucionarne likvidacije, torej je soglašal z zločinom!

            Strinjam se, iskalci resnice bi o tem vsekakor morali razpravljati in po potrebi prevrednotiti dosedanja prevladujoča stališča o Kocbekovi politični vlogi.

          • G. Stupica,
            raje vidim da mojo citirano izjavo razumete kot nevedno, in ne kot indoktrinacijsko, saj svojega mnenja ne vsiljujem kot edinega pravega..
            Resnično ne poznam dejstev o Kocbeku in sem iz vašega zapisa zdaj marsikaj zvedela. Tudi sem bila presenečena ob seznanitvi z vlogo, ki sta jo imela B. Pahor in A. Rebula.
            Tako da se strinjam z zapisom Vanje, ki pravi da imajo iskalci resnice še veliko dela.

          • Mnenje (in to leta 2019), da so navedbe za nas novost, kot tudi mnenje leta 2019, da smo nevedni, je samozanikujoča praksa. V nas samih in vseh ostalih učinkovito blokiramo neindoktrinacijsko razpravo.

          • G. Stupica,
            najbrž imate prav, o tem, česar ne vemo, bi se do leta 2019 lahko že sami poučili.

            Toda – saj veste, kako to gre v resnici – ob vseh drugih rečeh, ki nam, kot zgodovinarskim laikom, polnijo vsakdan, včasih kakšno (morda zelo pomembno!) stvar, pa čeprav dostopno na medmrežju, preprosto spregledamo 😊

            Mimo poštenih zgodovinarjev pa takšne ugotovitve, kot so te vaše o Kocbeku, ne bi smele iti.

          • Nekaj let sem se s komentarji dokaj vključevala v razpravo, no po svojih močeh.
            In bila večkrat grobo napadena. Pa ne od LEVIH, ampak od vernih katolikov, tako da ne vem.

    • J.
      NUKLEUS ZABLOKIRANE RAZPRAVE:

      Nisem vedel, nisem vedela. Še danes (2019) in naprej. Mi sami smo varuhi lastne prokomunistično indoktrinacijske okvare. In tako smo v 2019. In npr. še naprej nežno promovirani, a ne-sojeni, Edvard Edi Kocbek. Primer eskalacije globoko nekritične indoktriniranosti je novembra lani ustanovitev Kluba Kr.-soc. v stranki SLS, stanki, ki je v tem pogledu povsem zmedena. Ali pa začetkom lani s preimenovanjem strančice krščanskih socialistov v Novi socialdemokrati. Ob našem hkratnem nežno nepoglobljenem zaupanju v staroste, nesamokritične čuvaje 100-letne kocbek-krščansko-socialistične indoktriniranosti, npr. g. Borisa Pahorja in pok. dr. Alojza Rebulo. Ali pa v dr. Spomenko Hribar, ki ni pristna »Antigona«.

      »Antigona, pobožna sestra Polinejkova, ki ni pozabila svoje obljube umirajočemu bratu.« In tako se še leta 2019 ne-pravo poimenuje z Antigono. Ne-prava, ki onemogoča pravo.

      Naše samoizogibajoče varstvo lastne okvare je neusahljivi vir okvare prava. Leta 2019 gre za okvaro prava. Pravo, ki je še leta 2019 v Sloveniji okvarjeno.

      Tu je nukleus naše zablokirane razprave. Samoizogibanje, odločno varstvo lastne okvare je eden od neusahljivih virov okvare prava. Okvarjeno intimno jedro, nukleus slovenske družbene patologije, ki desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito (so)onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.

      • J.
        SLOVENSKA ZGODOVINSKA PATOLOGIJA (1941-2019-?) JE OSTALA AKTUALNA:

        Nerazčiščena zgodovinska patologija slovenskega naroda ima v jedru samozanikani problem rdeče niti persistirajočega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod, ki danes eskalira z okoliščinami, ki kažejo vzpostavljeno Vzporedno državo državi Republiki Sloveniji.

        Ta patologija zgodovine nas še naprej bremeni, saj se s problemom v zadnjih skoraj 30-tih letih od ustanovitve RSlovenije nismo dovolj soočili. Zato nas zgodovina še vedno bremeni. Zato je v Sloveniji ostala zgodovina živa, aktualna. Zato ni res, kar Liebrtarec na Twitterju očita 10. 6. 2019 všečno, a nepoglobljeno očita prizadetim osebam, da: »Konec je.« (https://twitter.com/Libertarec/status/1138176793528156167).

        Očitek prizadetim osebam, da v Sloveniji »konec je« zgodovinskih okoliščin totalnega udara (1941-2019-?), je všečna, a nepoglobljeno neutemeljena hipoteza.

      • @Zdravko) – »”Izvensodnem pomoru”, tu mi nekaj deluje kontroverzno v tem pojmu. Namreč, sodnih pobojev ne poznamo, ne obstajajo. Poleg tega se da tako stališče zlahka ovreči […] z besedami, da so bila to revolucionarna sodišča. […]«.

        L.
        NE-VZPOSTAVLJENA PRAVNA DRŽAVA:

        Med več hudimi patologijami tega naroda in Republike Slovenije gre danes, to je leta 2019, za posebej hudo okvaro prava.

        Slovensko pravo je od leta 1941 do leta 2019, in dalje, ostalo okvarjeno. S tem se od osamosvojitve dalje nismo dovolj soočili, zato je okvara prava ostala živa, aktualna.

        Naša država, to je Republika Slovenija, je namreč temeljno ustanovljena ob specifičnem dejstvu. To specifično temeljno ustavno dejstvo RS je vezano na samostojnost in neodvisnost od ne-pravno delujoče totalitarne države slovenskih prokomunistov.

        In sicer: »[…] ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država, in se v njej hudo kršijo človekove pravice […]« (cit. po tretji uvodni izjavi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).

        To specifično temeljno ustavno dejstvo Republike Slovenije neobhodno obsega tudi dejstvo »izvensodnih množičnih pomorov« s strani slovenskih prokomunistov (ki vključujejo tudi nežno promovirane, a ne-sojene krščanske socialiste).

        S tem, da gre še danes (2019 !) dejansko za okoliščine, v katerih izvensodno pomorjene nedolžne osebe niso veljavno niti še identificirane. Tudi druge okoliščine, v katerih so te osebe prizadeli, še danes (2019 !) niso ugotovljene. »Revolucionarna sodba« pa ni sodba delujoče pravno države. »Izvensodni pomor« je bil in je danes (2019 !) protipraven. Izvensodno pomorjene osebe pa so nedolžne osebe. Zato je hipoteza o »revolucionarni obsodbi« prokomunistično-indoktrinacijska floskula – v izven-indoktrinacijski terminologiji je “revolucionarna sodba” izven-pravni, »izvensodni pomor«.

        Z »izvensodnim pomorom«, ki je izven-praven, je prizadetim osebam, ki sploh še niso niti veljavno identificirane (niti danes, to je leta 2019 !), odvzeta starodavna varovana človekova pravica o dokaznem bremenu tistega, ki zatrjuje. Slednje je sestavni del njihove varovane pravice do domneve nedolžnosti.

        Zoper izven pravno, “izvensodno pomorjene” osebe je vzpostavljeno delovanje načela domneve krivde. Iz domneve krivde izhajajo le totalitarni sistemi.

        Razen v totalitarnem sistemu pa sta krivda in nedolžnost tako postopkovno kot po vsebini nasprotna pola. Domneva nedolžnosti je nujna in logična posledica delovanja sistema pravne države. Nedolžnost pomeni:
        1. Prvič, da izvensodno pomorjena oseba velja za nedolžno, dokler se ji ne dokaže krivda,
        2. Drugič, da mora krivdo – pravno veljavno – dokazovati tožilec in ne obdolžena stranka (dokazno breme), in
        3. Tretjič, da mora sodišče, ko krivda ni nesporno dokazana, obdolženo osebo oprostiti.

        Tu je jedro še danes (2019 !) persistirajoče kolektivne notranje konfuzije, ki mora prenehati. V “izvensodnih množičnih pobojih” prizadete osebe so namreč nedolžne osebe. Nedolžne osebe. Brez »ampak«, brez sodbe, brez jeze zoper te osebe.

        Zato je, ob specifičnem temeljnem ustavnem dejstvu RS, vzpostavitev domneve nedolžnosti v »izvensodnih pomorih« prizadetih oseb temeljna ustavna okoliščina Republike Slovenije. Današnja (2019 !) floskula, da je šlo za »revolucionarna sodišča« brezvsebinsko neutemeljena. V izven-indoktrinacijski terminologiji to niso veljavno pravna sodišča.

        V tej, primeroma osvetljeni, točki je ostala zgodovinska patologija pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov živa, aktualna še danes (2019 !).

        To je točka, ki v totalitarni državi slovenskih komunistov ni nikoli obstajala – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice«.

        V Repupliki Sloveniji te okoliščine, to je vzpostavitve pravne države nismo nikoli vzpostavili.

        • Filozofsko imate povsem prav. Ostaja še vedno zmedeno in napačno pojmovanje “izvensodnih pomorov”, ki implicira obstoj sodnih pomorov. Teh pa ni. Potem pa so tudi revolucionarna sodišča dovolj dobra. Tedaj namreč še ni bilo Temeljne listine.
          Posledica pa je, da imamo še vedno trupla po grapah in jamah, še danes.

        • Poleg tega mislim, da je šlo za tajne likvidiacije. Čeprav se je hitro razvedelo, seveda. Tako so angleži hitro preklicali ukaz o vračanju domobrancev.

        • »Filozofsko imate povsem prav.«

          Aja, filozofsko.

          To je naša tipska taktika. Taktika naše samo-izognitve akutni težavi v prazno filozofiranje (modrovanje). Taktika, s katero se v samem sebi in v odnosu z drugimi učinkovito izognemo svoji notranji stiski. Zbežimo pred lasno stisko, ki nas vse v letu 2019 (in naprej) že povsem preplavlja zaradi večdesetletnega samo-izognitvenega bežanja pred poenotenjem Slovencev v eno točko.

          Poenotenjem v eno točko zaradi učinkovitega soočenja demokratične opozicije Slovenije z neusahljivim virom globoke razkola in globoke slovenske krize (2019).

        • Zato pa pravim, da je treba na vsak način opraviti pokop in se pogumno podati naprej. Pa ne v nekem “parku zločina”, kot pravi g. Zabukošek, ali nekem “mestu mrtvih”, kot pravi g. Dežman. To je spet nekaj kar ne obstaja, tako kot sodni pomori ne. Tako da, stiska ostaja, kar se mene tiče.

        • »Zato pa pravim, da je treba na vsak način opraviti pokop in se pogumno podati naprej. Pa ne v nekem “parku zločina”, kot pravi g. Zabukošek, ali nekem “mestu mrtvih”, kot pravi g. Dežman. To je spet nekaj kar ne obstaja, tako kot sodni pomori ne. Tako da, stiska ostaja, kar se mene tiče.«

          M.
          MI SAMI IZVENSODNO OBSOJAMO:

          Po eni strani še leta 2019 pravimo, da je treba na vsak način opraviti pokop. Ob tem, kakopak, nismo iskreni.

          Sebi in vsem ostalim modrujoče samo-izogibajoče zatiskamo oči pred neugodno stvarnostjo naše države. Huda stvarnost naše države je, da je pot žalujočih oseb do lociranja poskritih morišč, do identificiranja najdenih pomorjenih in do ugotavljanja okoliščin, v katerih so bile osebe prizadete, skoraj nemogoče ovirana in “izvensodno obsodilno” stigmatizirana. Po dolgih desetletjih, in še danes (2019) ter naprej.

          Po drugi strani, poleg tega neiskreno vzvišenega modrovanja, pa žalujoče osebe še naprej hudo prizadanemo s tem, da jim izrekamo nove in nove prepovedi.

          Naše prepovedi so, navkljub desetletjem totalitarne države, še danes (2019) naperjene zoper nukleus dostojanstva »izvensodno pomorjenih« oseb in zoper dostojanstvo njihovih žalujočih. Čeprav vemo, da so po dolgih desetletjih poskritja brezštevilne pomorjene osebe komajda šele locirane. Mestoma so komajda šele pre-kopane. Mi pa skrbimo za izrekanje nove in nove prepovedi. In temu ni konca, danes (2019) jim na primer nasprotujemo mesta spomina poimenovati s »park zločina« ali z »mesto mrtvih«, ali pa navržemo vseobsegajočo nestrinjanje s stisko žalujočih, češ da se je treba »pogumno podati naprej«.

          To je naša vnovična in vnovična »izvensodna obsodba« izvensodno pomorjenih in žalujočih. In tako vztrajamo, in to po desetletjih (2019). Mi sami skrbimo za to, da se prizadetim osebam znova in znova prepove žalovanje. Mi smo tisti, ki jih odločno, znova in znova »izvensodno, revolucionarno obsojamo« (2019).

          To je povsem skladno z našo globoko prokomunistično indoktriniranostjo, ki jo sicer globoko samo-zanikamo, a se ji nismo nikoli odpovedali (kot zgoraj pod A.). Za to naše več-desetletno vztrajanje, in to po desetletjih (2019 !), niso odgovorni nobeni »LÉVI«.

          • Zato imate, g. Zdravko, prav včeraj in danes pod prispevkom g. F. Feltrina Naša lipa…, v delu. Prav imate v delu, v katetem ugovarjate, da ‘izvensodno pomorjeni (od 1941 dalje do ?) niso niti pokopani.

            Vendar miselni preskok, od tu dalje, v očitek Slovencem, še posebej pa tistim, ki desetletja žalujejo za svojimi ‘izvensodno pomor jenimi’, da so dolžni prenehati obujati spomin na zločin, ni dopusten. Po desetletjih in še dalje, brezkončnih prepovedi in ovir.

            Pustite Slovence, da po desetletjih žalujejo. Naj poimenujejo – desetletja čakajoči – svoj spomin kakorkoli želijo, na primer s ‘park zločina’.

            In tudi, da sovražijo promovirane, a ne-sojene prokomunistične zločince, v kolikor si to končno, po desetletjih prokomunističnih prepovedi vseh vrst zaželijo.

  2. Gospod Možina, gospod in gospa Hudnik, pretresljivo! Solzno. Božje. Bog je živ!

    “Priti skozi življenje, a brez greha”, je dejala gospa. 2x.

    Sam sicer ne razumem tega slovenskega železobetonskega molka znotraj družin žrtev, ker to je zame nesprejemljivo, sam bi se razpočil, če bi molčal, a tako pač je in glej: Gospod tem jagnjetom vse v dobro obrne. Aleluja!!!

    Ne smem pa pomisliti na zločince, stisne me, ko začutim kraje in stanje, kjer se nahajajo.

    “Priti skozi življenje, a brez greha.” Težak izziv, a tudi sam sem nekajkrat spoznal, da mi je usoda VEDNO na pot prinesla tiste, ki so se hudo spozabili nad menoj ali kom meni bližnjem; vedno pride priložnost za lagoden udarec, npr. samo za en mm bi obrnil volan v desno namesto v levo, ko je baraba na hitri cesti pred menoj odprl vrata in lezel iz avta. In bi bil čist vsake krivde … A to ni pot, Gospodu se prepušča maščevanje, ker ON je usmiljen in pravičen.

    Kar pa ne pomeni biti ovca, če se lahko braniš, to pa je hud greh. Kajti Bog pomaga le tistim, ki jim je česa zelo mar. Torej: sam se brani in Bog te bo branil.

    A 4-letni fantiček s sestrico, ki jima ubijejo kompletno bližnje sorodstvo in ukradejo dom … Tu pa ti ostane samo Gospod. In pametni postopki kasneje. Hudnikova sta dokazala, da je Gospod resničen. Za vedno si ju zapomnim.

    • ““Priti skozi življenje, a brez greha.” Težak izziv.”

      Ker ste tako čustveno vpleteni, bom samo namignil:

      Cilj je priti k Očetu. Grešni pa bomo do konca tega življenja. Kot so tudi svetniki.

      • Vernik si lahko domišlja, kar hoče. Toda vsakdo prejema to, za kar je odprt. In kdor je v grehu, je odprt samo za sile, ki so skladne s tem. To je, za Antikrista. Tako preprosto je to.

        Za dojemanje temeljnih božjih in zemeljskih zakonov ni potrebna zapletena teologija. Ta ga celo odvrača od temeljnih spoznanj.

  3. Amen. Kolega AlFe pa potrebuje še čaaaasa, v tem času pa le eno: nadaljnje iskanje, a brez zagovarjanja demonskih grešnikov, kajti takrat gredo njihovi dolgovi na zagovornika, prideta stiska in tesnoba, zato se zgodi kar tine pišeš:

    “In kdor je v grehu, je odprt samo za sile, ki so skladne s tem. To je, za Antikrista.”

    Glede čustev pa, hehe, to namenjam tudi visokim moderniziranim teologom, ki vse bolj širijo grešne pripovedi, a v sebi nimajo NOBENEGA SOČUTJA: Pravite, da je mešanje čustev nivo duhovno nerazvitih ljudi, da je dovolj le ledenohladna teologija razuma, pa se vam v obraz smejejo svetniki skupaj z Gospodom našim:

    Mar ni Gospod LJUBEZEN? Mar duhovna LJUBEZEN ni čustvo?

    Juhuhu, ko se spomnim na te Pričevalce, sem res VESEL! In ko bi se moral tega veselja prestrašiti, se spomnim, kako je bil Jezus vesel, žalosten in tudi jezen kdaj: pri Bogu je vse to LJUBEZEN, ker je absoluten v vsakem svojem drobcu pojavljanja.

    Da so svetniki, ki so sveti, grešniki, je stvar protestantiziranja katoliškega nauka. Take podle govori nek duhovnik na Dolenjskem, a ga je v dveh letih odtlej usoda popolnoma zmaličila, še posebej, ker se je opominu na to blasfemijo javno, pri sveti maši, glasni in arogantno posmehoval. No, zdaj malo drugače šepeče.

    Svetnik pomeni, da je svet. Torej je dosegel popolnost, katero novoteologija zanika da je možna, Jezus pa jo je mnogokrat spodbujal svojim svetnikom. Gre pa takole:

    Kdor ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsemi silami, ki jih premore, je popoln, kljub zemeljski nepopolnosti.

    A da je svetnik šele po smrti? Še ena račka: svetnik je le naziv, ki se ga dobi po smrti, res, a pred tem je živel SVETO življenje že na zemlji, drugače ne more biti svetnik. Seveda smo vsi grešni, a svetniki niso grešni kot midva, ampak že vsak prašek na sebi vidijo kot hud greh, ker zrejo Gospoda v živo in vidijo njegovo svetost. Za svetnico je bil npr. izjemen greh, če je za nekaj minut zaspala zbujanje sredi noči, za molitev, ali pa če je za sekundo pomislila grdo o človeku, ki je mučil druge.

    Kaj so to škofje naredili iz naše vere, da celo zagrizeni katoliki govorijo protestantske herezije, in to kljub temu, da jim je bilo velikokrat pojasnjeno! In te herezije so zelo podobne izgovorom komunistov, ko so morili nedolžne.

    To pa je greh, ki bo težil, dokler ne pride do resničnega spreobrnjenja.

    • Še tole: zakaj deklarirani zagovorniki skrivanja pedofilov v Cerkvi nenehno ponavljajo, da so svetniki grešniki, enaki njim? To je zato, DA JIM SVETIKOV NI TREBA POSLUŠATI, JIH IMETI ZA ZGLED. Zakaj pa bi častil svetnike, če so enaki grešniki kot mi? Najbrž smo še malo boljši od njih!

      Popolnoma enak demon torej kot pri izvajalcih in zagovornikih komunističnih pobojev. A kot tine pravi: “Vsakdo si domišlja, kar hoče”, jaz pa dodam: a to mu ne bo pomagalo opravičiti svoje zmote.

      Samo sprejetje izvornega Jezusovega nauka in s tem Jezusa, nas odreši. Jezus pa ni drugačen od svojih svetnikov ki so njegovi udje v različnih karizmah.

  4. David,
    po mojem mnenju na temo svetnikov malce mešate meglo. Zapisali ste neko trditev, ki je zelo verjetno tisti vaš duhovnik ni izrekel popolnoma tako, kakor ste jo vi zapisali (češ da svetniki SO grešniki). Na to trditev ste potem napletli svojo zgodbo.
    Upam si domnevati, da je tisti vaš duhovnik na Dolenjskem rekel, da SO BILI svetniki v času svojega življenja tudi grešniki.

    Kaj naj bi bilo spornega v trditvi, da so bili svetniki tudi grešniki. Nekateri svetniki so bili veliki grešniki, preden so se spreobrnili.
    To ne pomeni, da se po spreobrnjenju nikoli več niso znašli v skušnjavi greha. Gotovo so se, a njihova svetost je v tem, da so se grešnemu ravnanju zmogli odreči.

    Ali pa hočete trditi, da npr. sveti apostol Pavel ni grešil, ko je nasilno preganjal zgodnje Jezusove sledilce in hotel uničiti nastajajočo krščansko skupnost?
    Seveda je bil sveti Pavel nekoč tudi grešnik. Šele po spreobrnjenju je postal eden najzvestejših Jezusovih sledilcev in najpomembnejša osebnost apostolske dobe.

    Ali pa sveta Brigita Švedska, mar menite, da pred odločitvijo slediti Jezusu ni grešila? Seveda je grešila in se je svoje grešnosti tudi zavedla in se nato zavestno odrekala grešnim vzgibom.

    Svetniki so nam lahko velik zgled prav v moči odpovedovanja grehu in seveda v svojih dobrih delih.

    • Zakaj mislite, da papeži še vedno ne odslovijo spovednika? Ali morda tudi papeži še niso spreobrnjeni? Ali morda po spreobrnitvi ne potrebujemo več spovednika?

      • Zdravko,
        ne vem s katero mojo trditvijo razpravljate, saj ne trdim, da svetniški spreobrnjenci niso nikoli več grešili. Upam pa si reči, da so, po milostnem uvidu v lastno grešnost, zelo verjetno manj grešili kot pred spreobrnjenjem.

        David se nekaj razburja v smislu, češ da svetniki niso grešniki.

  5. Vanja, prebral sem predvsem vaš prvi del. Duhovnik je večkrat povedal, da so svetniki grešniki. In na primer, da JEZUS NA KRIŽU NI IMEL POVEZAVE Z NEBEŠKIM OČETOM, KER JE NASE SPREJEL VSE GREHE SVETA,
    ter da Cerkev ni nič bolj sveta zaradi svetnikov, ker so ti grešni, ampak le zaradi Jezusa – ki pa je poln naših grehov.

    Katastrofa! Herezij kot ima ježek uši. Pa še kriv ni nič pri tem, to so ga pač naučili na bogoslovju in kasneje. Potem je postal izganjalec hudiča, a s takim znanjem ga je satan premikastil, da ga danes težko prepoznaš glede na prejšnja leta. Enako torej kot Apd 19,16.

    Napačna teologija vodi v napačen um, napačno zaznavo, napačno delovanje in duše končajo kot skrivači pedofilov v Cerkvi, s tem pa služijo istemu demonu kot skrivači povojnih grobišč.

    To je vse, to so neovrgljiva dejstva. Megla je torej v glavah in srcih tistih, ki govorijo, da žrtve pobojev in zlorab mešajo meglo drugim, pa kosti po zemlji.

    Demoni, demoni preganjajo mnoge tukaj na tem portalu, ki nikakor ne zmorete izraziti sočutja do nedolžnih žrtev in ogorčenja nad storilci. Tako vojnimi kot Cerkvenimi. Demon je isti. To je moje mnenje.

  6. Vau! Res je, da bom rabil veliko, veeeeeeeeeeeeeeeeeeeliko časa, da bom spoznal, da so brez greha, da so brezgrešni:
    – Jezus,
    – njegova mati Marija,
    – komentator David in
    – komentator tine
    – pa še kdo …

    No, je pa še en pogled:
    Svetost ni namenjena samo izbrancem, svetost je za vse ljudi, ki to hočejo in v to verjamejo. Namenjena tudi tistim, ji grešijo in ki nimajo vedno prav!

    Ja, tako je! Satan se prav nič ne boji ljudi, ki so brez greha. Veliko, veliko od teh je premagal. Za tistega, ki me vedno namenoma narobe razume: ki so “brez” greha.

    • Ja, AlFe, svetost je namenjena tistim, ki so pobili Hudnikovo družino. To je ta nova teologija. A njihovo življenje je bilo do smrti prav kalvrno, po njej pa … Enako bo z dušami novo-telogov, ki odpirajo vrata spolnemu razvratu v Cerkvi.

      Zakaj se še tukaj oglašajo ljudje, ki si dveurnega Pričanja sploh niso pogledali, niti niso srečali nobene žrtve spolnega nasilja v Cerkvi in niso bili nikoli deležni udbovskih dmetod para-cerkve v Cerkvi?

      Demon je isti, ni dvoma: ubijanje nedolžnih + zakrivanje zločinov + spolno zlorabljanje nedolžnih + skrivanje teh zločinov = demonka Jezabela,

      ubijalka duhovnikov, vere, nauka, poročenih vernikov, pa tudi tatica zemlje in morilka lastnikov zemlje. 1 Kr 21,1-16:

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr+21%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Nedvomno, ta strašni demon še vedno hara po svetu, Evropi, predvsem pa med verniki in duhovniki, ker ko zavede enega duhovnika, zavede vso faro, ko zavede enega škofa, zavede vso škofijo. Mnogi postajajo Ahabi, prekleti še sami. Kaj jim pomaga veliko Gospodovo usmiljenje, če nočejo izpolniti tudi minimalnih pogojev zanj?

      In zato so VERNI kristjani ob prvi priložnosti skočili s krampi pobijat svoje sosede, in zato duhovniki že 1000 let v Cerkvi zlorabljajo šibke.

      Možinova in Dovolj.je pričanja, so drobna znamenja, da Jezus živi med nami, le SLIŠATI JIH JE TREBA.
      Kdor ne sliši pričevalcev in žrtev, ki se javljajo Iniciativi, NE SLIŠI KRISTUSA. Amen.

  7. Kdor ne sliši Pričevalcev in žrtev, ki se javljajo Iniciativi, NE SLIŠI KRISTUSA. Kako bo potem lahko ocenjeval svetnike s svojega grešnega stališča??
    Pijanec jih ocenjuje za pijance, k..be za k…., le kdor je Jezusov nauk ponotranjil, jih vidi kot svete. In takšne mora kristjan poslušati, a glej, tudi ti so svetniški.

    Protestanti prav tako kot nekateri tukaj, svetnike smatrajo za grešnike in celo demone, enako kot Devico Marijo. Ko je bila protest. revolucija, so se NAJPREJ z vsem možnim besom spravili na vse, kar je Marijinega. Vse Marijino so razbili, huje kot islamisti, vpili so, da je k…., pra…… (kar še danes slišiš), da je navadna žena, grešnica … Satan, ki je imel svojih 5 minut.

    Zdaj pa imamo še katolike, ki sledijo heretične poti in sanjajo, da jih čakajo nebesa … Še rdeči klavci (večina krščenci) so vedeli, proti koncu, da je “nekaj” na “oni strani”, in so se vse bolj bali umreti. Niso se slepili, da jih čaka nek rdeči-raj. Katoliki, ki so padli na limance para-cerkvi v Cerkvi, kot Ahab Jezabeli pa … gredo po enaki poti, le da so bolj oholi. Zato Slovenci že 80 let po nedeljski maši volijo komuniste, in smo znani kot zavisten narod. Vse to so znamenja demonke.

  8. In: če so svetniki grešniki, je po vašem grešnica tudi Brezmadežna Devica Marija, najsvetejša med svetimi in najhujša sovražnica hudiča, ki mu odteka čas.

    Zakaj je rečeno, da je sveta Marija posebna, najvišja med svetimi, Brezmadežna, deviška, čista vsakega greha, dragulj med biseri, in zato najmočnejša proti satanu tu, na Zemlji?

    Katoliški heretiki, Božja logika vam ne deluje niti 5%. In če zdaj še to Svetnico naredite za grešnico, vas vprašam:

    KDO PA VAS BO BRANIL PRED HUDIČEM? GREŠNICA?

    Take zmede včasih gredo, na koncu zablod, in se obesijo na rožni venec. Zakaj? Ker so poslušali para-cerkvene razlage, enake heretičnim.
    Take care torej, prijatelji dragi.

    • David,
      zdi se mi, da bi se vi, v primeru, ki bi vseh sogovornikov zmanjkalo, v svoji verski gorečnosti na koncu še s samim seboj sprli 😉

      Kaj pa vaš prijatelj Hugo, s katerim sta mnenjsko vedno lepo ubrana in podobno uglašena, meni o grešnosti svetnikov?

    • Morda se sliši očitajoče (ali pa se bere tako), da so celo svetniki bili grešniki. Jaz pri tem njih same citiram, da so oni sami rekli tako. Namreč teh pridigarjev tukaj, ki vpijejo name grešnik, grešnik, je cel že cel kup. Pa noben niti duhovnik ni, niti pri maši nismo, ampak bi radi samo druge na pranger razpenjali.

  9. Gospod David,
    če so se morilci Hudnikove družine pokesali in spreobrnili, so sedaj pri Bogu v večni sreči. Kaj vam tu ni jasno?

    Če pa že ravno vztrajate, se zmeniva za razsodnika, greva k njemu in ga vprašava, ali drži gornja trditev. Če pa tega nočete, pa bi bilo prav, da umolknete. Torej? Reciva, da ste dec z jajci v hlačah, zato jaz predlaga brata Janeza Cerarja. Greva k njemu? Lahko pa predlagate koga drugega.

    Pri bratu Janezu Cerarju se pa lahko pogovorimo še, kako je končal sloviti Jud, ki je izdal Jezusa. Kakšno je njegovo mnenje.

    • Človek vse življenje služi Antikristu. Na smrtni postelji se pa pokesa in že je pri Bogu. Torej je tudi množični morilec tovariš Tito pri Bogu, če se je iz strahu pred peklom pred smrtjo pokesal.

      Katoliška pamet me vedno znova preseneča. Jezusov Govor na gori je bilo po katoliško nekaj nepotrebnega. KC ve bolje od Jezusa Kristusa. Spolne zlorabe v Cerkvi gotovo niso naključje.

      • Ko bi ti malo bolje argumentiral razprave bi bilo tudi fajn. V čem je Govor na gori po “katoliško nepotreben”? Morda lahko kaj odgvorimo na to.

  10. Pojdita no, nikdar ni bilo še nobenega komentarja od vaju, ki bi izražal iskreno sočutje. Tu je Hudnikova tema, vidva pa filozofirata, enako kot SŠK, brez vsake prizadetosti, saj sploh nista zbrano pogledala prispevka.

    AlFe, le kako bi se ti spreobrnil v nekaj dneh, ko si vendar tako vnet zagovornik manipulativne Cerkvene politike skrivanja pedofilov, kar je enako kot biti pedofil?? Več tem nazaj si to dokazoval. Zanima te samo pozunanjeni del Cerkve, zakonski okvirji in ostale stvari, katere uporabljajo sodomisti za svoje manipulacije.

    Vanja, pojma nimam, kdo je Hugo, ne vem, mi ni bistveno. Bistveno je, da je zadel rdečo nit nauka. Tudi tine je blizu. O tebi pa vse izvem iz tvojih prispevkov. Le nadaljuj, a ne kot doslej.

    Pa še odg,. Alfeju, ki v krizi vedno izvleče kak verski aksiom in ga ima za ščit: slabo bereš v svoji “brzopletosti”, zgoraj je vse pojasnjeno:

    kaj pomaga BREZMEJNO Gospodovo usmiljenje do grešnikov, če duše, okužene z Jezabelinim duhom, četudi katoliki, ne izpolnijo niti minimalnih standardov za kaj takega? Vzemi tiste visoke predstavnike Cerkve, kateri skrivajo spolne škandale že desetletja; nekaj dni nazaj je. g. Križanič potrdil: “da gre za visoke dostojanstvenike”. Slovenske k. Cerkve. Kje je tu SPOZNANJE KRIVDE, kje je tu KESANJE; kje je tu POKORA, ki pomeni popolnoma zavreči stare grešne vzorce? Brez tega postopka SPREOBRNENJA še noben morilec ni prišel k očetu. Gospod ni tako poceni, to so le iluzije novoteologov.

    Vsega tega ni bilo videti pri mnogih morilcih MED IN po vojni. Še danes kak borčevski heroj tuli, da so Hojnikovi pravično pomorjeni. In, če imaš ja.ca, v kar zelo dvomim, pojdi po svetu za mnogo let, živi kot zapuščen pes brez sredstev, zanašaj se le na Gospoda, najdi svetniške ljudi, služi jim in živi nekaj let pri njih, potem pa znova preštudiraj Jezusov nauk, da bo tvoja zdajšnja sanjska karizma molitve in posta postala končno enkrat resnična. Tale tukaj je te stvari opravil, je imel ta pogum, srečal pa je stotine podobnih, ki so odnehali.

    Kje so torej karizme??? Vse pa imajo dve skupni točki, ki ju pri tebi in drugih pedo-zagovornikih ni za opaziti: SOČUTJE do nedolžnih žrtev in OGORČENJE nad zločini.

    Tu si pač. Nič hudega, še vedno verjamem, da boš nekoč hvaležen za tele zapise in smernice, saj upam, da ne podležeš Jezabeli, ampak se je končno rešiš. Za daj si le njen klon, saj govoriš ENAKO kot zagovorniki pedofilov v Cerkvi.

  11. David, skoraj vsi ljudje so nagnjeni k temu, da pred drugimi, vcasih tudi zaupnimi osebami, posebej pa pred sirso javnostjo, skrijejo svoje sramote in poraze v zivljenju. Vecina, velika vecina predstojnikov, ki je vedela za ta gnusna pedofilna dejanja, jih je zanesljivo hotela skriti pred javnostjo zato in samo zato, da ne umaze ugleda svoje oz Kristusove ustanove, ki ima ze takoalitako v vecini sveta ogromno gorecih in vplivnih nasprotnikov. Ce tega ne priznas, si velik hipokrit. To je bilo narobe in deloma morda celo v potuho storilcem, ampak ni bilo storjeno iz zlobe ali ignorance, ko ti tu zavajajoce podtikas.

    • Priznam to, seveda, enaki so kot tisti mnogi, ki nekoga povozijo, potem pa v paniki zbežijo. Pa niso slabi, le tako imajo notranjost. Tak duh je notri, ki ni Sveti.

      Kristjan pa mora biti treniran za duhovni boj, neke živalske instinkte znotraj sebe mora do neke mere premagati, z birmo mora biti usposobljen za dosmrtni duhovni boj, ki hrumi po svetu.

      Škofje so apostolski namestniki, torej apostoli, njihovo izvorno delo je ozdravljati bolne, izganjati demone, hraniti lačne; s tem odpreti srca ljudem ter jim posredovati živega Kristusa.

      Današnji pa se skrivajo za razne konference, komisije, eksperte, celo našminkane dolgonohte brezverne psihologinje sem videl v zavodu, ko sem pripeljal padlo dušo tja. seveda je ušel, pa strinjal sem se. Zdaj so se škofje skrili še za civilno sodišče, pol jih komaj čaka penzije, nekaterim pa se nekaj trese, ker prihajajo ovadbe.

      Nekaj ne štima. od škofa se pričakuje vse; Slomšek in v+Vovk, svetnika, sta nam pokazala, kaj je škof, pa sv. Baraga … A se naša Cerkev ni potrudila, da bi imeli vsaj enega uradnega svetnika.

      Torej ne podtikam; po prvih trenutkih in pobegu, se nekateri vozniki vrnejo na kraj nesreče in pomagajo. Žal pri naših voditeljih te napredne faze duševnosti ni zaznati, še vedno so v enakih okopih kot morilci in potomci Hudnikovih ter razni skrivači svojih padlih kolegov. TUDI PO DESETIH LETIH OD PRITOŽBE ŽRTVE NISO NAREDILI NIČ. Če ne bi bil kristjan, bi od groze nad tem kar zdajle nekam skočil. To je NEDOPUSTNO!!! NEDOPUSTNO. Dovolj je. Zagotovo se strinjaš.

  12. Tole je pa že kot trop, ki se začne zbirati, da udari po tistem, ki vpije resnico sredi puščave. Kar tako naprej David, odpirate poglobljen uvid z argumenti. Četudi se nekateri posmehljivo obregnejo v to gorečnost, v svoji zavedenosti in svoji polpredanosti čemurkoli pa verjetno ne vedo, da je velika gorečnost ključna kvalifikacija za spoznanje Gospoda.

    Kruto, nepredstavljivo je bila umorjena družina pričevalca Alojza H, takrat komaj 4 letnega dečka. Ta možak je oddelal svojo kalvarijo in Jezus ga je na tej večdesetletni poti ob še zlomorečem molku okolice in zverinskega sistema spremljal, za družico pa mu je dal verno, pošteno in spodobno ženo. Zato je na koncu zmagovalec, ker je Gospod z njim. Aleluja. Narod pa je otopel, brezbrižen in še vedno nezmožen žrtvam izkazati sočutja. In to se nam ponavlja znova in znova, tudi sedaj s civilno iniciativo Dovolj.je.

    Alfe me pa spomni na tisto branžo, ki sprejema vsesplošno mnenje, da tako ali tako vsak, ki je malo hodil v cerkev in molčkal, četudi je potem popolnoma posvetno živel, pa še malo grešil, že gre v nebesa, ko umre. Brez da prej nekaj starega umre v njem, tisti del, ki še posvetno dojema svet in si posledično želi še tuzemske dobrobiti.

    Svetniki so naši svetilniki! Kje ste pa še videli, da bi grešni lahko svetili? Kdor take klaftra, da so svetniki tudi grešni, nima Božje pameti, ampak od nekoga drugega. So Gospod in svetniki in oba moramo služiti in počastiti, tudi sv. Marijo. Odnos z njimi, četudi v duhu, to nam odpira pot naprej. Naši ljubi materi Cerkvi pa še to – kako bo vodila duše domov, ko lastnih svetnikov nimamo. Toliko o tej nujnosti priznanja svetništva, da jih ljudje začnemo častiti, saj preko tega prihajajo milosti. In narod se dvigne iz tega demonskega stanja duha. Spomnite se, koliko maš ste preposlušali in kolikokrat ste slišali duhovnike goreče in ljubeče govoriti o svetnikih? Sam bil lahko preštel na prste ene roke, koliko je bilo takih pridig. Je David prav povedal, da se je ta protestantski duh že vlezel v katoliško cerkev.

    To je posvetno gledanje, da človeška slabost opravičuje prekrivanje spolnih zločinov. S tem se ščiti le storilce, greh pa raste, storilcem in tistim, ki za to vedo, pa so tiho ob tem. Če je nekaj zelo hudo narobe, je nujno in neizbežno, da se tisto naslovi in začne reševati. In gospodarja hiše, kar škofje v cerkvi so, so prvi poklicani, da nekaj ukrenejo.

    • Hugo, Davidov prijatelj in somišljenik,
      ste morda pomislili, da med Slovenci že imamo blažene priprošnjike in svetniške kandidate, da pa se morda celo vi, s polnimi usti siceršnjega češčenja svetnikov, premalokrat zatekate k njim v svoji molitveni priprošnji?

      Kaj pa, če je to poglavitni razlog, zakaj še ni dovolj priznanih čudežev po slovenskih svetniških kandidatih? Kako naj se čudeži zgodijo, če ljudje po svoji veri sploh ne prosijo zanje?

      • Hvala vam, res je, vsak trenutek, ko jih skupaj z Gospodom ne slavim in se jim zahvaljujem, je izgubljen.

  13. Postna poslanica papeža Frančiška iz Uradne spletne strani Slovenske škofovske konference:

    Jezus je dejansko “delal s človeškimi rokami, razmišljal s človeškim razumom, deloval s človeško voljo, ljubil s človeškim srcem. Rojen iz Device Marije je v resnici postal eden izmed nas, nam enak v vsem razen v grehu” (II. vatikanski koncil, Pastoralna konstitucija o Cerkvi Gaudium et Spes, 22).

    Torej dečki! Zmenite se: ali ste vi brez greha ali pa je Jezus brez greha! 😉

  14. Pričevanje gospoda Alojza Hudnika in njegove žene Olge je dolgo več kot dve uri, toda splača se vztrajati in prisluhniti vsaki njuni besedi, vse do konca.
    (Oddaja bo le še nekaj dni dostopna za ogled brez odvečne registracije na portal rtvslo.)

    Gospod Hudnik je opravil svojo obče človeško, še toliko bolj pa krščansko dolžnost: ob podpori svoje dobre žene in s pomočjo poštenih ljudi, je storil vse, da je našel in pokopal svoje starše in ostale sorodnike, žrtve grozljivega zločina, v blagoslovljeno zemljo.

    Po tem dejanju je našel mir odpuščanja in moč sprave, vse to izžareva njegova izpoved.

      • Ah, dajte no, David,
        ne pretiravajte v svojem veselju – morda ne bo dolgo trajalo, ko se boste zopet kaj zmrdovali ob mojih besedah 😆

    • Pa še nekaj, David: na medmrežju pač ne vemo, za koliko vzdevki se skriva ena in ista oseba. To lahko le sklepamo iz podobnosti zapisov.

      Upam, da se ne boste preveč ujezili, če na glas izrazim svojo domnevo, da morda obvladujete tudi vzdevek Hugo, s katerim se v mnenjih tako čudovito dopolnjujeta, da je prav neverjetno 😁
      Kot po čudežu se Hugo v razpravi pojavi samo takrat, ko ste se prej pojavili že vi in ko se zdi, da potrebujete malce moralne podpore 👍

      Se mi pa zdi ob takšni možnosti vredno opozoriti, da lagati ni ne lepo ne krščansko 😏

      • Hm, bolj kot podporo, neko usmeritev potrebujete vi, se mi zdi. Hugo je hugo, osebek zase. Vam pa še vedno duh zvitoreposti ne da miru in vam na trenutke ponagaja.

      • Motiš se, pojma nimam, kdo je Hugo. Res pa se pojavi kadar on želi, jaz nimam NIČ s tem. Morda pa ima istega Učitelja? Ti pa ponovno kažeš znake demonke Jezabele, ki skuša razdvojiti vse stvari in ljudi, ki sodelujejo v resnici. Ta demonka leze v duhovnike, da jih odvleče od oltarja, smrtno sovraži srečne zaljubljence, karizmatike, ki so zaljubljeni v Mati ali Sina … Kakšne grozne obtožbe in kletve si pisarila o g. Keržetu!!!

        Prej ti nisem hotel reči, ti bom pa zdaj: tvoja “obnova” Pričevalcev je suha, brezčustvena, avtomatska, logomatična. Tako npr. padli teologi razlagajo nauk: naredijo obnovo, povzetek … To je znak prisotnosti ne-Duha. Nič ni sočutja notri, samo nekaj hladnega, kot roboti..

        In moraš vedeti, da je poleg laganja hud greh tudi natolcevanje, ogovarjanje, izmišljanje nekih stvari, kot npr. kakšnemu mlademu duhovniku naprtijo kurb…jo, če ne dela po željah farških jezabel.

        OK, pa bodi tesnoba še naprej 🙂 Nihče drug ni kriv, pa tudi nikomur ni mar.

        • Naj bo po vaše, David.
          Imata s Hugom pač istega učitelja, ki vaju je naučil uporabljati iste izraze; eden teh mi je posebej padel v oči, ker ga ne uporablja nihče drug na tem forumu, pa tudi sicer mi je ta izraz neznan. Prejšnjič ste pod člankom Andreja Tomelja na temo iniciative Dovolj.je uporabili (izmišljeni?) glagol “molčkati” v stavku “Navzven pa molčkajo pred porodnišnicami”, danes je isti glagol uporabil Hugo v komentarju malce višje v stavku “…vsak, ki je malo hodil v cerkev in molčkal, četudi je potem popolnoma posvetno živel, pa še malo grešil…”.

          Ampak če vi pravite, da se s Hugom sploh ne poznata, vam moram, poštenjaku, za kakršnega se izdajate, pač verjeti 😏

          Četudi vas zgoraj nagovarjam, da se ne bi preveč jezili, pa vam tista vaša jezabela ne da miru – predvsem jeza ne. Hm… 🤔

          Tega, da kogarkoli preklinjam v svojih komentarjih mi pa ne morete očitati. Tole o mojih obtožbah in kletvah čez gospoda Keržeta ste si gladko izmislili.

          David,
          bogaboječi ne lažejo, niti na medmrežju ne, ker “Bog vse vidi in vse ve, greh se delati ne sme”.

          • Pojdi na tisto Krežetovo stran, tisoči ogledov, ko je Slovenijo obvestil o OSREDKARJEVIH TEOLOŠKIH HEREZIJAH, in preglej svoje pljuvanje in demonsko obtoževanje Keržeta, AlFeja, mene … Lažeš, da se kar kadi.

            Tvoje delo je razdvajati dobro od dobrega, ne pa kot Jezus, ki razdvaja slabo od dobrega. Vsi te dobro poznamo, saj si ena od svetopisemskih strani.

            Pa lepo življenje v tvojem svetu ti želim. Če je to sploh možno.

            Aja, molčkanje, ti molčkaš 🙂 Poglej, jaz sem se besed naučil od drugih, ko sem bral tiste avtorje, ki so mi bili všeč. To, da sem tudi Hugo, je tvoja blodnja, še en pokazatelj težav ki jih imaš zaradi obračanja hrbta resničnemu Gospodu, resničnemu nauku in resnici. Take sluze preganjajo tudi g. Možino, pa so preganjali Hudnikove, a na koncu Gospod vse dobro plača z dobrim, hinavsko pa … z nebesi, pravite lutrovci, ki žalite svetnike.

          • Laži so kot živi pesek: kdor se z lažjo izkopava iz laži, se v laži še bolj pogrezne.

            Take care, David.

  15. Hugo, res, kot nek angel varih si, ali kaj? Ko omenjaš ta dva otroka, ko sem prebral, sem se spet zjokal: pred očmi imam tisto dekletce in fantiča, tako zdrava, tako lepa … fotka se mi je vgravirala v dušo. In take ali pedofilirajo v Cerkvi ali pa so jim rdeči pobili vse sorodstvo. Si lahko misliš, pa te travme vse življenje – a sta našla Boga. Tudi nekaterim storilcem kasneje ni bilo vseeno, a so storili premalo za odvezo; nekaj denarja ni dovolj za rešitev take duše. Pa je bil to le eden … Ok, vsa mu čast.

    Ja, klaferdrajo zlo, da so svetniki grešniki, torej je Brezmadežna Devica grešna, saj je prva med svetniki – kdo pa jih bo zdaj branil pred hudičem? Nihče jih ne brani, ne Luter, ne Moha, ne Tito. Ubogi zavedeni vragi! Ko bi vsaj poskušali! Kakšna Cerkev jih to uči? Jezusova?? Ne, to ni Jezusova Cerkev, ampak Lutrova.

    Zato jih pač opozarjamo, to je ena od Jezusovih karizem. Sam jih ne jemljem kot nek trop, za zdaj, ampak kot sebe pred mnogimi leti. Če je zdaj kdo od njih star 31 let, naj ve, da sem takrat že drugič odšel v svet, brez denarja, brez interneta, brez telefona, brez naslovov – samo svet, hudič, Bog in jaz. Ter učitelji. Ki so me vsi lepo sprejeli in trdo učili. A moral sem jih prepričati, da so me sploh sprejeli. Obnašanje, kakršno ima npr. Železoaluminij, ki pohvali g. Ocvirka, da “je dec”, potem pa pove, da je Ocvirk “snedel besedo”, a mu bo morda oproščeno, če je bilo Jobu; pa gre stisnit roko g. Janezu Cerarju, tu pa pisari, da je Cerar naredil veliko napak … To je duhovni samomor, tak stav, zahrbten, nezvest, znak hudega v duši. Taka duša ne najde vodnika, “ak preiše vse kraje, kar jih svod prekriva neba”. Edino hudi duh ga skrivaj vodi.

    Zato samo upam, da bo tudi kak bodoči duhovnik šel skozi pravo šolo, kot so šli zgoraj omenjeni sveti škofje, in bil trden kot hrast, zasidran v resničnega, kompletnega Kristusa, ne le v neke posladkane iluzije in posvetne razlage, primerne za biznis in sprevrženo spolnost. Samo taka oseba je lahko pravična in s tem lahko vodi druge Domov.

    • Malo so zmedeni, zgleda. Kdor sprejema te argumente, jih premisli, da se takoj ne zaleti v kontra, pa tudi nekaj zazna, in sicer se mu zmanjšuje tesnoba v prsih.

  16. Dodajam na podtalne insinuacije ga. Vanje, ki ji družbo dela duh demonke Jezabele, pa se v svojem svetu kontrole, občutka nadvlade in polnih ust sladkih besed laskanja, tega ne zaveda, povsod mora podtakniti še svoj okrancljan ‘poduk’. Najprej pride navidez pohlevno zraven, nakar udari. S takšno demonsko okužbo so bile tudi kakšne predstojnice samostanov, pa kakšni vodilni šefi v službah, nekatere gospodinje pri župnikih … Vse so imele pod kontrolo, kot rotvajlerji, in vsi jih gledajo v fari, kako one kontrolirajo zadeve in se jim nič ne upajo reči, duhovno uničujejo župnika in vso faro posledično. In so nočna mora za vse v okolici.

    Namenoma se potem spregleda, da je David besedo Učitelj napisal z veliko, ta Učitelj pa je Gospod. In kdor Gospodovo besedo izpolnjuje, ni razdvojen in ne deluje kot strunar na vrtu, da dober sad, pridelek navrta in uniči, kar je cilj demonke Jezebele.

    Luka 8, 19-21: Prišli pa so k njemu njegova mati in bratje, toda zaradi množice se niso mogli srečati z njim. Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.« On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo.«

    Da ste klevetali in g. Keržetu hinavsko nataknili blasfemične teorije zarote, se ponovno hinavsko rogali, da bi mu bil še D. Brown zavisten pri tem, sem sam zaznal že takrat. Kdo je ta diskreditator katoliškega Nauka čez svoja knjižna dela, si ostali sami poglejte na spletu, če vas zanima, škoda je zanj zgubljati več besed. In vi greste zapise I. Keržeta primerjati s takšno blasfemijo, to je norost. Ja, to je delovanje pod taktirko demonke Jezabele, velike prevarantke, ki pa vas, ga. Vanja, samo oddaljuje od resnice. Gojim sočutje do vas, zaradi tega obupnega stanja duha, ki vas trenutno obvladuje.

  17. Oh, kako je vaša zaskrbljenost mimo. Kot zaskrbljeno upate, da je imela civilna iniciativa Dovolj.je res utemeljene razloge za objavo nekaterih imen. Kot verjetno potiho upate, da je imel Alojz H. dovolj razlogov, da je povedal resnico in poiskal svoje umorjeno sorodstvo. Domišljate si, da nam lahko odmerjate, kdaj se bo kdo javil in kaj bo napisal, da ste nad našo vestjo.

  18. Pusti jo hugo, njena narava in usoda je jasna. Njena vloga pa je, da pravične z lažjo umaže. Zagovarja zagovornike pedofilije in nima sočutja za žrtve pobojev. Torej ima tega duha. Tu je, da bi delala razkol, haha, kakšna jalova spaka pa je to? Zato se tega ne bo mogla oprati. Vse druge vidi skozi sebe: lažejo.

    Ni psihiatrija, kot je zgledalo, ampak demonologija.

    Pa lepo soboto želim vsem, vroča je maksimalno, lepa pa tudi. Vse se blešči v svoji posebnosti, ljudje hitijo z in proti morju, trave so končno pokošene, kako lepa domovina je videti, a je polna demonov, ki že 80 let po sveti maši volijo komuniste. Hvala mama Cerkev, tvoja vzgoja je res krasna. Matriarhat brez dobrega Očeta ta rod vodi v propad.

    • Mislim, da je ta razprava zdrknila malo prenizko. Zato bo najbolje, da se neha.

      Sam menim, da gospa Vanja, glede na vse njene dosedanje komentarje, spada med bolj trezne komentatorke.

      • Že zdavnaj je bilo nehano. Si prišel dražit, kajne.

        Če pa misliš, da so njene insinuacije resnične, si pijan 🙂 Ni trezna in pogosto govori laži, zavite v smehljajčke. Govori tudi, da so svetniki grešniki, torej je sveta Brezmadežna Devica Marija grešnica.

        Kogar zagovarjaš boš njegov tovor nosil.

      • Ni povsem trezna, ampak skoraj trezna. Ostali smo ga pa vsi srknili vsaj nekaj glazev prevec, kajne, Tine? 🙂

  19. Ni kaj, jasna stvar: tričetrt Slovencev je že podleglo čarom lažnive kače,
    tri četrt Cerkve ji je že podleglo,
    torej, po logiki, tudi tri četrt tegale portala.

    Ni čudno, da je toliko kvalitetnih komentatorjev že izginilo, s tem pa se modernizirana teološka doktrina lagodno širi. Satanu je glavno, da širi svoj prostor. za to uporablja psevdo-vernike, ki širijo agnostični protestantizem v katoliški nauk in živelj.

    Jezus pa opozarja in nekateri njegovi opozarjajo. To je del njegovega dela. Kdo SLIŠI, je njegova stvar. Tudi rdeči klavci so se krohotali, a ne dolgo; noči so postale strašne in dnevi brez miru, kajti GLUHIM je dan privilegij posebne družbe: hudi duhovi dobijo legitimno pravico, da živijo z njim.

    Zakaj Jezus legije (torej recimo 200 kom) demonov ni poslal v večni peklenski ogenj, ampak so imeli pravico, da ga prosijo za popustek: iti v svinje? Ker so imeli pravico za to ugodnost. Zdaj pa sprašujte svoje župnike, v čem je ta pravica?

    Da ne čakate nekaj let na odziv, ga povem: imeli so legitimno pravico biti tam, ker je bil tisti grešnik SAM KRIV svoje obsedenosti. Imeli so pravico ostati vsaj na tistem kraju.

    Od kod torej pijanstvo: da bi se ublažila kakšna minuta bivanja z njimi. Kdor gujo posluša, Boga skuša. To ni prav posrečena izbira. Mr 5,5:

    “Vse dneve in noči je prebil v grobovih in hribih ter kričal in se tolkel s kamni.”

    Nikar tako. Pričevalci že vedo.

  20. JM ima tako dobre prispevke, ker išče resnico, na pa zaradi tega, ker bi imel odpor do levice.

  21. Še Jezus je bil za večino Judov en velik verski nergač. Jn 6,60:

    “Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?” In so odšli, v trumah. Enako je s Slovenci.

    Kadar pa je kam prišel, so prišli tudi takoj demoni, da so nergali ali se kako drugače predstavili:

    “Prispeli so na drugo stran jezera v Géraško deželo. TAKOJ ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom.”

    Kadarkoli g. Možina izpriča novo zgodbo, ali Kerže novo herezijo visokih dostojanstvenikov in predavateljev na teologiji, ali pa kdorkoli pove katerokoli resnico, recimo o spolnih zlorabah v Cerkvi, pridejo okuženi od hudega in vpijejo: Lažnik! Nobenega resničnega sočutja do žrtev niso sposobni pokazati, ker je v njih HLAD.

    Problem je, da smo kristjani sami začeli izbirati voditelje države, ki so že 80 let komunisti. No, zadnje čase so katoliški levičarji. Ti prav radi citirajo papeža Frančiška in celo berila berejo, da bi omogočili nadaljnjo islamizacijo Evrope. Privat šole zatirajo, mlade vzgajajo za LGBT, vmes pa omenjajo Jezusa.

    Velik šmorn je, in ubogi tisti, ki so se pustili zavesti! Včeraj sem videl intervju Zvezdane: bivša prostestantska duhovnica, kakšne zmeda vseh zmed po 15h letih duhonikovanja! Reinkarnacija, jaz, istospolni, jaz, šamani, jaz, jaz, jaz, jaz … Je pa prav povedala par drobcev: praktično ni več razlike med protestantstvom in katolištvom. Zato pa imamo stanje, kakršno je: Cerkve polne le še za praznike, praznih duš. Med tednom pa nikogar, le tri stare mame.

    In Oče je naredil razdor med kačo in Ženo, zato danes celo psevdo-katoliki ogovarjajo, da je Brezmadežna sveta Devica – grešnica! To je znamenje peklenskega rodu znotraj Cerkve. Kdor želi ŽIVETI, naj se raje zbudi.

    • Dober dan, gospod David. Ste se že premislili in bova šla k duhovniku Janezu Cerarju, da razsodi o nekih nesoglasjih v najinem razmišljanju? No, lahko predlagate katerega drugega duhovnika, samo povejte!

      Sicer vaše besede izgubljajo verodostojnost, to pa ni lepo. Pa brez skrbi, lahko še gospoda Hugota povabiva! 😉

      • AlFe, šel si stisnit roko Cerarju, potem pa tukaj pisaril, da je naredil mnogo napak v zvezi z Dovolj.je, zdaj pa boš (“zmotneža” po tvoje) klical za nekega razsodnika? A vidiš, da si razklan na dvoje, na troje. P

        rav nič nisem v nesoglasju s tvojimi mišljenji, govorim le, kar so svetniki govorili in je Jezus govoril, s polnimi argumenti, brez nekih domnev. In zakaj se ne javiš enkrat, pa se pogoriva, če si res iskalec, ne pa zdrhar? Gospodu Cerarju bi še sebe zdaj naložil, v njegovem plemenitem poslanstvu?

        Ko se pogovoriva, pa greva lahko še k Cerarju in g. Keržetu, če potrebuješ tako veliko ekipo, da boš naredil vsaj en droben korak naprej, h Kristusu. A moraš najprej svojo zahrbtno obnašanje (Ocvirk je dec, Ocvirk je snedel besedo …) izgnati, brez tega ni možen pogovor niti razsojanje, to je vendar jasno vsem, pa se pojdi razsojat s Turnškom. Ni poti; najprej pokaži sočutje do žrtev in pri g. Cerarju stopi v službo boja proti spolnim zlorabam v Cerkvi.

        Kdor danes hodi k Cerarju naj hodi le zato, da mu pomaga z vsem srcem, dušo in telesom v boju proti zlu v Cerkvi. In z denarjem. Vse ostalo je enako selfanju. Ni verodostojno.

  22. […] Olga Hudnik prihaja iz družine, ki je veliko pretrpela. Doma je bilo devet otrok. Oče se je skrival pred partizani, mama ga je pri tem podpirala in zato so jo za tri leta zaprli. Ko je prosila za pomilostitev, ker je bila noseča, so ji kazen zvišali na pet let. Rodila je mrtva dvojčka. Olga se spominja praznine, sedenja na pragu, čakanja … Ko je odrastla in se poročila z Lojzetom, je njuno razmerje temeljilo na skupni usodi, na vzajemnosti v nesreči in sočutju, ki je gradilo in prekalilo njun zakon. Doma na steni so imeli zapisane blagre. Lojze o Olgi pravi, da je pri njej dobil duhovno in človeško podporo. Njeno razmišljanje zelo ceni in spoštuje. […]

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite