Bitka je končana, mrličev ni, preštevamo ranjence. Zmagovalcev ni, vsi smo poraženci, čeravno nasprotna stran v medijih vztrajno razglaša svojo zmago. Spopad v medijih se je razvnel zaradi mojih besed, ki kljub grobosti (ali prav zaradi nje) prepričljivo odslikavajo stanje duha zahodnega človeka: uživanje za vsako ceno. Žal nisem Greta Thunberg, ki bi jo bili iz ozadja naučili, kakšno oštevanje hedonistov in uničevalcev planeta je sprejemljivo, da bi progresivni mediji v njem videli ključ za rešitev sveta.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Še zadnjič o »Avanti popolo bandiera rossa …«
»Zastavo glejte zmagovito, s krvjo Zveličarja oblito!« prepevam in v isti sapi zatrjujem, da nisem ne katolik ne budist, ampak podjetnik. Spodbujanje k uporu po slovensko z »Le vkup, le vkup, uboga gmajna …« ali »Nabrusimo kose …« bi zvenelo domačijsko, zato svetovljani prepevajo tuje hujskaške pesmi. Toliko o »Avanti popolo bandiera rossa …«.
Na bojišču se je pojavil tudi dr. Žiga Turk. Vesel sem, da ni držal svoje besede, zapisane na TW, češ da zanj ni več mesta v moji družbi pri Časniku, in v sredo, 20. maja, objavil zanimiv prispevek. Vanj je vključil razlago o razumski in čustveni komponenti mišljenja: o jezdecu in slonu. Zamislil sem se in spoznal, da moj slon intuitivno lomasti, jezdec pa pada iz sedla in pogosto neuspešno poskuša ujeti slona. V analitičnih člankih g. Turka, ki jih z navdušenjem prebiram, je jezdec vedno trdno v sedlu. Tega pa ne moremo trditi za oglašanja spoštovanega publicista na družbenih omrežjih.
V lazaretu se je z lažjimi poškodbami znašel tudi Časnik, za katerega so prenekateri bralci iz Odlazkovega medijskega imperija kot tudi jurišniki na TW prvič slišali, kar morda na srednji rok niti ni tako slabo.
Ožjemu in širšemu krogu sotrudnikov pri Časniku se opravičujem za vse sitnosti pri nehotenem medijskem ravsu. Žal sem v svojem članku, ki je bil objavljen 17. maja in naslednji dan umaknjen, z r**** (mnenje z mero) podrl, kar sem naredil z glavo.
