Žiga Turk: Po koroni revolucija?

13
Nekateri bi epidemijo covid-19 izkoristili, da se spremeni družbeni sistem, odpravi kapitalizem, ukine svobodno tržno gospodarstvo in odpravi kapitalizem.

Zdaj, ko smo v zvezi s korona virusom malce zadihali, so, poznamo jih, spet dvignili glave. Spraševati so se začeli, kako bi lahko to epidemijo izkoristili za tisto, kar jih ves čas žuli: demontaža reda, ki se jim ne zdi pravičen, v katerem zavidajo bolj uspešnim, bolj ustvarjalnim, bolj podjetnim. Kot nevzgojen otrok, ki izgublja igro Človek ne jezi se, bi udarili po mizi, da bi vse popadalo po tleh. Spet je govora o spremembi družbenega sistema, o ukinitvi svobodnega tržnega gospodarstva in odpravi kapitalizma.

To ni nič novega. Vsako krizo, pa naj gre za napad okupatorja, naftno krizo, globalno segrevanje, periodično gospodarsko recesijo, ipd. poskušajo izkoristiti za svojo agendo. Podnebne protestnike kot so Greta Thunberg in Extinction Rebellion poslušamo, kako pravzaprav ne gre za okolje, kako ne gre za toplogredne izpuste, ampak da gre za to, da ukinemo sistem, ki je do tega pripeljal.

Kapitalizem je kriv …

Ja, je nekaj na tem, da danes človeštvo v ozračje spusti več toplogrednih plinov, kot so jih rastline s fotosintezo sposobne razcepiti nazaj v ogljik in kisik. Drži, v kameni dobi te težave ni bilo, ne v antiki. V srednjem veku so ljudje pravzaprav kot vir energije uporabljali les, torej produkt naravnega ločevanja atmosferskega ogljikovega dioksida na ogljik v lesu in kisik v zraku. Ali pa so uporabljali živalske oziroma človeške mišice, ki so v energijo pretvarjale travo, žgance, zelje in podobne stvari.

Šele industrijska revolucija in vsi izumi, ki so povezani z njo, da človeštvu na razpolago vso zalogo energije, ki se je na planetu odlagala milijarde let kot plin, nafta in premog. Izumi industrijske revolucije so dali inovacije, ki so človeštvu omogočile, da je imel pozimi zakurjena bivališča, pisarne in tovarne, da je potoval s parniki, vlaki, avtomobili in letali. In da si poleti vse to hladi na udobno temperaturo.

Eksplozija inovativnosti je neločljivo povezana z družbeno ureditvijo, v kateri je lastnina varna, ustvarjalnost svobodna in kjer želje in potrebe vseh usmerjajo, kaj bodo ljudje počeli – namreč tisto, kar si ljudje želijo. Z grdo besedo se temu reče kapitalizem, kdor se te sramuje, lahko uporabi izraz inovativna družba. Ali pa tržno gospodarstvo. S pridevnikom socialno ali celo eko-socialno. Pridevniki ne spremenijo bistva. Ker je svoboda, je v uporabi več glav. Ker je lastnina varna, se splača danes nečemu odpovedati, da bi bilo boljše jutri. Ker se dela tisto, kar ljudje želijo, so ljudje v glavnem zadovoljni.

Kapitalizem je doživel nesluten uspeh. Prehranil je veliko več ljudi, močno se je povečalo število prebivalcev. Veliki večini se ni bilo treba več ukvarjati s tem, kako pridelati hrano, kako obdelovati polja, ampak so se ukvarjali z drugimi stvarmi, z delom v industriji, z izobraževanjem, z znanostjo, s kulturo. Skratka zelo se je povečalo število ljudi, ki niso živeli na kmetih, od zemlje. Odšli so v mesta, katerih velikost eksplodira z roko v roki z razvojem tržnega gospodarstva. Nekoč v Evropi, danes v Aziji in Afriki.

… tudi za epidemijo je kriv kapitalizem

Mesta razumemo tudi kot eno od rešitev za vedno večji okoljski odtis, ki ga človek pušča na planetu. V mestih smo ljudje natlačeni skupaj, kot piščanci v hlevski reji, in naravi ostaja več prostora. Primerjajte samo, kako gosto poseljeno je recimo neko Štepanjsko naselje v primerjavi s hišami na vasi ali v primestnih naseljih. V mestih je seveda gneča, vrvež, ki ga imajo nekateri radi. Gneča je v avtobusih, gneča je na podzemni, gneča je v trgovinah, gneča je na ulicah, gneča je v lokalih, gneča je v kinematografih …

Mestna gneča je idealno gojišče, da se širijo in razvijajo epidemije. Več kot nas je, bolj kot smo skupaj, lažje se širi. Če bi ostali v srednjem veku, taka bolezen morda sploh ne bi prišla tako daleč. Nikakor pa ne tako hitro in ne v vse države skoraj istočasno. Glede epidemij je bilo še veliko bolj varno življenje v kameni dobi. Bilo je veliko prostora, ki ga je pleme potrebovalo za preživetje. Nizke koncentracije ljudi so imele za posledico, da so se, če sploh, epidemije širile počasi. So pa cepali kot muhe od lakote in drugih bolezni, pa tudi za brisanje zadnje plati ni bilo troslojnega toaletnega papirja.

Skratka, podobno kot za podnebne spremembe, je tudi za COVID-19 kriv kapitalizem.

Kapitalizem zato velja odpraviti?

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

Vprašanje, ki se nam postavlja, je, ali je zato potrebno ta sistem odpraviti. Ali je potrebno zamenjati sistem, ki je vendarle potegnil ljudi iz revščine, da imajo danes dobro hrano, zdravo vodo, dostop do šolanja, internet … V praktično vseh državah, ki so se odločile, da nehajo eksperimentirati in uvedejo tržno gospodarstvo, so se socialne razmere izboljšale za vse in revščina zmanjšala.

Menda izkoriščani ljudje v kapitalističnih državah so živeli veliko boljše od tistih, kjer so tovariši dali tovarne delavcem, zemljo tistemu, ki jo obdeluje, zase pa obdržali konjak in cigare iz uvoza. Razen nekaterih zavistnežev, delomrznežev in psihopatov to vidijo vsi.

Drugi argument za prevrat pa je, da med epidemijo države posegajo po sredstvih, po katerih so sicer znane diktature. Kontrolira se gibanje, komandira cele gospodarske panoge, uvaja se policijska ura, v nekaterih državah celo cenzura poročanja. Ljudem se podarja denar, ki ga niso zaslužili in ga jemlje tistim, ki ga pač imajo – za zdaj z izposojanjem ga države jemljejo bodočim generacijam. In naši prijatelji na skrajni levi pravijo, no vidite, kako dobro se to obnese med epidemijo, škoda, da tega ne počnemo tudi v običajnih razmerah.

Vprašanje torej je, ali so razmere med epidemijo izredne, in so tudi ukrepi izredni in izjemni, ali pa so razmere pravzaprav podobne normalnim in bi se ukrepi, ki se obnesejo zdaj, obnesli tudi sicer. Naši prijatelji nas poskušajo prepričati v to drugo: da potrebujemo več države, več prerazporejanja, manj svobode, manj varnosti lastnine; da bo država povedala, kaj potrebujemo in si želimo in to tudi dobavila. Po potrebi na karte. Pravijo, da je epidemija kronski dokaz, da bi se država morala več vmešavati v gospodarstvo, v človekove pravice, v socialni položaj ljudi.

Predlagajo, da bi izjemne rešitve, ki jih terjajo izjemne okoliščine, podaljšali za vedno. Da bi vsak dobil nek dohodek, pa če dela ali, ne; da bi bili delavci lahko kar za zmeraj na čakanju; da bi nekatere gospodarske panoge za nedoločen čas držali priklopljene na finančno infuzijo. Ker denar ne raste na drevesih, mora vse to nekdo plačati in plačevali bodo tisti, ki dobro delajo. Ki imajo srečo, da jih epidemija ne prizadene ali pa so se ji prilagodili.

Če bo država jemala uspešnim, da bi pomagala neuspešnim, bo na koncu propadlo vse. Tako se je zgodilo ob bankrotu socializma konec osemdesetih.

Skratka

Skratka, to je nekako tako, kot bi nekomu, ki si je za delo na blatni njivi nataknil gumijaste škornje, te škornje svetovali tudi, ko bi se odpravil na maraton. Češ, poglej kako dobro so se obnesli, ko je bilo res hudo. Seveda mora država pomagati, da nihče ne bo ostal brez strehe nad glavo; da nihče ne bo lačen; ostal brez dostopa do šolstva in zdravstva; brez neke koristne vloge v družbi. Vendar mora hkrati ustvariti razmere, da se bo gospodarstvo lahko novim razmeram prilagodilo. Svobodno tržno gospodarstvo je tista ureditev, ki se je do zdaj izkazala za najbolj prilagodljivo.

Foto: Roman Šipič

13 KOMENTARJI

  1. Žiga Turk: Po koroni revolucija?

    Ja, se strinjam z mnenjem, da bo po normalizaciji stanja prišla na “revolucija”. Ampak to ve tudi gospod Janez pa verjetno ima že kakšen korak pripravljen. Recimo referendum o ukinitvi RTV prispevka bi prav gotovo dobil in s tem naklonjenost ljudi. Pa revizijo v sodstvu, kdor je teptal človekove pravice, ne more biti več sodnik. Pa čim manj državnih podjetij.

    Pričakujem pa kak “biznis” in upokojitev. Ampak pustimo se presenetiti.

  2. Nekateri bi radi ukinili kapitalizem. Njihov priljubljeni vodja jugoslovanske vojaške diktature – neki maršal – pa je strašno rad za reprezentanco imel kapitalistične avte, vrhunske reprezentačne izdelke “gnilega” kapitalizma, kot sta rolls-royce in mercedes 600 pullman. Oba seveda blindirana in narejena po naročilu.
    To je dovoljšen razlog za ugotovitev, da levičarji za rajo govorijo nekaj povsem drugega, kot potlej delajo.
    Njih poslušajo in upoštevajo samo maloumneži.

  3. Kapitalizem ni treba ukiniti.
    Je pa nujna organizacijska učinkovitost, kako preprečiti takšne in podobne krize.
    Konkretno. Če bi takoj osamili Kitajsko, se koronavirus ne bi razširil. Kitajci bi res imeli večjo ekonomsko škodo kot ostali svet, vendar pa bi preprečili trpljenje stotisočev bolnikov desettisočev mrtvih po svetu.
    Da se ni osamilo Kitajsko pa je krivo tudi evropsko vodstvo, ki je bilo proti ukinitvi potovanj in zapiranju meja.

  4. Ta kriza bi nas orala dokončno ozavestiti, da se moramo odreči skrajnemu globalizmu in liberalizmu, ki dajeta prednost neomejeni svobodi trgovanju in potovanju, ne pa zdravju in življenju ljudi in domači oskrbi v našem lastnem evropskem okolju.

  5. Tako ta kot tudi migrantska kriza je bila posledica skrajnega liberalizma, ki zasleduje le interes kapitala, ki ima globalne interese, zapostavlja pa negativne posledice v lastnem okolju ( izničevanje domačega naroda, domače kulture in domačega gospodarstva).

    Vse bi naj imelo razumne okvire delovanja, ki nimajo škodljivih posledic.

  6. Skratka: Da, kapitalizmu! Ne, skrajnemu liberalizmu in skrajnemu globalizmu!

    Kapitalizem naj bo zdravorazumski in vrednoten!

  7. V resnih medijih zahodnega sveta te ( marksisticnoleninisticne ) mantre o casu, da se vrze kapitalizem in postavi nov druzbeni red seveda ni. Nikjer ga ne zaznam.

    To je skratka skrajno cudasko, kar se grejo neredki slovenski mediji in druzboslovci. Npr POP TV z Renato Salecl. Pa prav oni, z lastnistvom prijavljenim v tropski davcni oazi. Prav oni, ki se iz skrajne sebicnosti kapitala izognejo placilu davkov.

    Utemeljevati, kako so neomarksisticnih bluzenj polni tudi nacionalki, najbrz niti ni treba. To je skrajno cudasko. Celo tako absurdno prokomunisticni so, da ne prenesejo kritike Madurovega rezima, katerega posledica je evidentno le zatiranje in beda. Ne prenesjo ob aktualni pandemiji niti kritike izvorne drzave -Kitajske. Vse, kar je komunisticno, jim je nedotakljivo. Ne dovolijo niti pluralne razprave, ker verjetno vedo, da komunizma ne v ideji, ne v empiriji ni mogoce ubraniti.

    Kapitalizem je seveda v vseh pogledih superioren. Je naravno stanje. Zanj ni potrebna ideologija. Komunizem, na katerega so prav v Sloveniji obsesivno navezani, nam lahko prodajajo le kot propagando, brez vsakrsne refleksije, diskusije; obstaja lahko le v topli gredi tistih, ki ga rabijo kot nadomestek religije.

  8. Sicer ta trenutek dozivljamo v veliki meri nasprotje kapitalizma. Enormni drzavni intervencionizem. Upam vsaj, da prevladuje zavedanje, da je treba cimprej zagnati normalizacijo zivljenja in da ni mozno, da bi namesto od dela lastnih rok v neskoncnost ziveli od tezkih milijard, ki jih zdaj na siroko senkuje vlada, a jih bo treba tudi do zadnjega centa vrniti.

  9. Sam zagovarjam sicer modro upravljan socutni kapitalizem. Socialni kapitalizem evropskega tipa. Ki bo sledil tudi, evidenten primer je covid19 pandemija, interes dobrega zdravja in zascite prebivalstva. Ki bo upravljan tudi v smeri spostovanja narave in doseganja zdravega, urejenega, lepega okolja. Prav je, da se nacrtno od fosilnih goriv usmerjamo k cistim energijam in varcevanju. Z veseljem sem nekajkrat v zadnjem casu opazil podobne poudarke v zapisih Zige Turka.

  10. Strašljivo je poslušati slovensko desnico,ki se je spravila na lastno državo,na lastno ekonomijo. Neverjetno,da bi desnica imela tako malo posluha za to. Tega ni nikjer na svetu.
    Pa da bi imeli neki socialni kapitalizem?! To je nekaj takega kot demokratični socializem Luke Mesca.

Comments are closed.