FORMULA(cija) ZA SPRAVO – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!

61
683

FORMULA(cija) ZA SPRAVO – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno[i]

Druga svetovna vojna je potegnila Slovenijo v državljansko vojno.

Zaradi hkratne revolucije so bile žrtve še veliko večje, kot bi bile le zaradi tuje okupacije, po koncu vojne pa je bil vzpostavljen družbeni red, ki ni dopustil drugačnega mnenja in zato ni bil demokratičen, ampak totalitaren.

Šele leta 1990 je bila s prvimi svobodnimi volitvami dosežena demokratična ureditev.

Leta 1991 pa je Slovenija na podlagi poenotenja politike, plebiscitarne odločitve državljanov ter uspešne obrambne vojne postala prvič v zgodovini samostojna država ter se nato v naslednjih letih enakopravno vključila v evropske in svetovne integracije.

Ker pa bremeni preteklosti ovirajo nadaljnji uspešni razvoj Slovenije, je potrebno prekiniti z očit­ki glede preteklosti ter več energije usmeriti v prihodnost.

Zato se odrekamo temu, da bi še naprej drug drugemu očitali »grehe« iz preteklosti. Predvsem si ne bomo več očitali kakršnihkoli dejanj in usmeritev, povezanih z drugo svetovno vojno. Predvsem pa ne: narodnega izdajstva, revolucije, domobranstva, boljševizma, belogardi­zma, partizanstva, komunizma, fašizma, nacizma, klerikalizma, socializma, revanšizma. V nobeni obliki, ne s simboli in ne prireditvami, jih ne bomo poveličevali.

Vse to naj ostane v zgodovini. Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!

[i] Verzija 1.1 Originalna verzija je le tista, ki jo potrdi ©Anton Tomažič

61 KOMENTARJI

  1. A. BIZARNO NEPOGLOBLJENO IN BREZVSEBINSKO NEUTEMELJENO:

    Teksta zadevnih izjav, objavljena v Delu dne 24. 8. 2019 in na tem portalu dne 25. 8. 2019 ter danes, t.j. dne 26. 8. 2019, sta bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena.

    Poglejmo primer:

    Nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljena vsebinska bizarija na primer veje že iz nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljenega naslova, ki ima vsebino zgolj na videz, dejansko pa je izvotljen, tako, da je:
    – na eni strani prva nedoločna zapoved, po kateri »nič naj ne bo pozabljeno«,
    – na drugi strani pa še druga nedoločna zapoved, po kateri naj bo »vse pa oproščeno«.

    To je nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljeno glede na bistveno persistirajočo mnogo-desetletno vsebinsko okoliščino globoke krize slovenskega naroda in države danes (2019 !), torej že skoraj 80 let od sprožitve zadevnega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in njegovo tedanjo državo ter že skoraj 30 let od ustanovitve sedanje Republike Slovenije.

    Bistvena persistirajoča mnogo-desetletna vsebinska okoliščina je v tem, da je tako od zadevnega leta 1941 dalje, preko obdobja ustanovitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 – saj nas je del slovenskih osamosvojiteljev v tem smislu pustil na cedilu, do danes in dalje, slovenski narod ostal globoko prokomunistično indoktriniran.

    Slovenci bistvene vsebine zadevne izjave, to je totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in državo, sploh še nismo niti ugotovili. Zato sta gornji izjavi, ki danes (2019 !) prizadetim osebam novo-dvojno zapovedujeta, da »nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno«, bizarno nepoglobljeni in brezvsebinsko neutemeljeni.

    B. Z ZLOM TOTALITARIZMA SE BO TREBA SOOČITI:

    Za razliko od akterja gornjih izjav, je nek drug akter, to je mag. Rado Pezdir, ob podobno nepoglobljeni in brezvsebinsko neutemeljeni politični akciji svoje tedanje politične stranke, osvetlil svojo intelektualno pozicijo v intervjuju dr. Jožeta Možine (RTV Slovenija, julij 2017) takole:

    Najprej se je z zadevno bistveno okoliščino – s še nikoli do danes (2019 !) ugotovljeno vsebino globoke slovenske krize, ki ima rdečo nit v zgodovini totalnega udara slovenskih prokomunistov – začel poglobljeno soočati.

    Nato je svojo tedanjo bizarno nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljeno stranko in njeno napačno politiko zapustil. Končno pa je za več let okrepil zgodovinsko metodo proučevanja zadevne bistvene vsebine, to je persistirajočega mnogo-desetletnega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in državo.

    S tem, da se je zadevno bistveno vsebino globoke slovenske krize v gornjem intervjuju razkrilo takole:

    – »če je bila ta Državljanska lista tudi za kaj dobra, je bilo dobro spoznanje, da enostavno ne moreš pridet z nekim reformnim programom in reforme narest. In po drugi strani tudi z akademskega vidika nismo več znali najti odgovora na vprašanje, zakaj je slovenska tranzicija taka, kot je«,

    – »[in posledično] smo rekli, poglejmo v zgodovino«,

    – »pravzaprav Udbomafija, to kar se je včasih slišalo kot neka smešna krilatica, to obstaja? To obstaja, to deluje«.

    • @Zdravko: »Kam bi deli resnico o tem, da so se domobranci obrnili stran od kralja?[…]«
      ____

      C.1. DE-CENZURA OKOLIŠČIN TOTALNEGA UDARA

      Dilema: »Kam bi deli resnico o tem, da so se domobranci obrnili stran od kralja?[…]«

      Zelo strnjen odgovor:
      Navedeno vprašljivo dilemo bi dali v podredje, in sicer v podredje – strogo prokomunistično cenzuriranim – okoliščinam od 6. 4. 1941 dalje:
      – Prvič: primarne – to je sistemsko-strukturne, predhodno več-desetletno načrtovane, izvedbe totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in državo, in
      – Drugič: splošne – in to (ad prvič) v trenutku, ko so naš narod in državo uničevalno napadle štiri vojaške strukture – nemška, italijanska, madžarska in hrvaška.

      C.1. DE-CENZURA SINTAGME »NARODNI IZDAJALCI«

      Zelo strnjeno lahko vsebinsko vprašljivost navedene prokomunistično indoktrinacijske dileme primeroma osvetljuje naslednja, sicer v javnosti mnogo-desetletno strogo cenzurirana, vsebina z začetka leta 1942 (vir.: SI AS 1660 Izidor Cankar – Poročilo z žigom ‘dr. Miha Krek podpredsednik ministarskog saveta i ministar gradjevina’):

      »[…] OF vodita Kidrič mlajši in Lovro Kuhar. Kidrič dobiva navodila za delo direktno iz Berlina od nemških komunistov, ki imajo načrt, ustanoviti Srednjeevropsko unijo socialističnih republik, v kateri naj bi bila tudi Slovenija v avstrijski komunistični republiki pod nemškim vodstvom. ( Glavni tajnik Italijanske komunistične stranke, Musolin pa je 24. X. 1941 izjavil, da bo Slovenija pripadla Italijanski sovjetski federaciji.)
      OF z grožnjami izsiljuje denar od trgovcev in tako nabira velike vsote. Ob prevratu nameravajo pobiti vse duhovnike in vse vidnejše katoliške ljudi, ki se zdaj bore proti njim. Umore izvršujejo ‘španci’, komunisti, ki so se borili z rdečimi v Španiji, bili nato v koncentracijskem taborišču v Franciji, kjer so jih dobili Nemci, ki so jih dali v Umschulungskurse za gestapovce in so res kot gestapovci prišli 6. aprila z Nemci na Štajersko in Gorenjsko, kjer so neusmiljeno postopali s slovensko duhovščino in drugo inteligenco, jo mučili in Nemcem pomagali pri preseljevanju. Prav tako so takrat komunisti na Štajerskem in Gorenjskem sodelovali z gestapovci. Položaj pa se je spremenil po 22. juliju. Mnogi komunisti, (gestapovci) so takrat pobegnili iz Gorenjske in Štajerske v Ljubljansko pokrajino in so sedaj tu srž partizanov in zverinsko ubijajo poštene slovenske ljudi.«

      C.3. NAPAČNE DILEME IN NAPAČNA POLITIKA

      Pristna primerjava uvodoma navedene vprašljive dileme in v odgovoru pod C.1 in C.2 navedenih de-cenzuriranih okoliščin totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in državo od 6. 4. 1941 dalje, osvetli, da navedena vprašljiva dilema vsebuje tipsko, neutemeljeno prokomunistično indoktrinacijsko floskulo.

      Vsebuje tipsko, neutemeljeno prokomunistično indoktrinacijsko floskulo, s kakršno se dejansko implicira v slovenski narod mnogo-desetletno, ponavljajoče se izrekanje izvensodne obsodbe zoper s strani slovenskega prokomunizma v-, med- in po- (do = ?) drugi svetovni vojni hudo prizadetih nedolžnih slovenskih oseb kot »domobrancev«, ob čemer je nadaljnja okoliščina to, da se še danes sistemsko-strukturno prikriva njihove posmrtne ostanke in cenzurira kakršnekoli okoliščine totalnega udara, v katerih so slovenski prokomunisti Slovence množično morili in jih tudi drugače množično hudo prizadeli.

      Obstoj navedene vprašljive indoktrinacijske dileme v javnem govoru še danes (2019 !), skupaj z bizarno nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljeno politično akcijo gornjega prispevka poznanega osamosvojitelja, lahko kaže na obstoj našega specifičnega hudega problema. Naš specifični hud problem je v mnogo-desetletni persistirajoči rdeči niti naše lastne globoke prokomunistične indoktriniranosti še danes, to je skoraj 30 let od ustanovitve Republike Slovenije. Ta problem sproža naše ponavljajoče se samo-poškodovanje slovenskega naroda samega z napačno politiko nadaljnje cenzure in prokomunistično indoktrinirane sprave.

      • Slab odgovor, g. Stupica. Če neko vprašanje raziskuje politične motive domobrancev, to še ne more biti a priori prokomunistična indoktrinacija. Glede obtožbe kolaboracije je že desnica prišla do tega, da je bila “taktična kolaboracija”. Sam tega niti ne vidim tako. Vendar se je nemogoče o tem pogovarjati z desnico.

    • @Zdravko: »Slab odgovor […].«

      —–

      Pa še tole. Ker je ostal v odzivih neosvetljen problem nedopustnosti bizarne politične akcije o »spravo«, sledi še osvetlitev tega problema:

      D.1. NEDOPUSTNO POSILJEVANJE S »SPRAVO« S TOTALITARIZMOM

      Gornji tekst (prispevek) je sicer bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena politična akcija posiljene »sprave«. Pri tem gre lahko za enega od izidov več-letno bizarno napačne politike stranke Nova Slovenija, katere član je poznani osamosvojitelj, akter zadevne akcije.

      Toda v vsebinski srži te bizarno napačne politike je za nedopustno posiljevanje tega naroda in države s »spravo« z dejstvi slovenskega totalitarnega prokomunizma. Je nedopustno, ni pa bizarno mnenje, ki je o »spravi« s totalitarizmom, prepovedano. Ni prepovedano, kajti Slovenci, za razliko od pretekle totalitarne države, v Republiki Sloveniji varujemo svobodo govora.

      Posiljevanje s »spravo« z akti slovenskega totalitarnega prokomunizma je nedopustno, kajti v svojem vsebinskem jedru pomeni udar v temelj pravnega reda dne 25.6. 1991 ustanovljene Republike Slovenije. Zato je bizarno napačno politiko o posiljeni »spravi« s totalitarizmom treba preprečiti.

      Specifični temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo tega naroda in države je namreč diametralno nasproten kakršnikoli »spravi« z akti slovenskega totalitarnega prokomunizma. Specifični temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo tega naroda in države je »ne-sprava« s totalitarizmom.

      D.2. PRISTNA SPRAVA JE ŽE DOSEŽENA (!) DNE 25. 6. 1991 – SPRAVA POMENI PREPREČITI TOTALITARIZEM

      Do navedenega specifičnega temeljnega cilja in zgodovinskega poslanstva tega naroda in države, to je »ne-sprave« s totalitarizmom je prišlo v trenutku pristnega PRELOMA tega naroda in države s totalitarno državo slovenskih prokomunistov. A ta PRELOM ni leta 1990 kot bizarno neutemeljeno izhaja iz izjave gornjega prispevka. Do pristnega PRELOMA je prišlo šele dne 25. junija 1991 ob razglasitvi poenotenega vrhovnega vrednostnega temelja tega naroda in države.

      Poenoteni vrhovni vrednostni temelj tega naroda in države, ki je dejansko listina že dosežene pristne sprave, je zapisan v dne 25. 6. 1991 razglašeni Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL), skupaj z Deklaracijo ob neodvisnosti in Ustavnim zakonom o izvedbi TUL, ter skupaj z Ustavo Republike Slovenije z dne 23. 12. 1991. Sprava = poenotenje slovenskega naroda in države je torej že dosežena dne 25. 6. 1991, sprava v kontekstu prispevka pomeni preprečiti totalitarizem (!).

      V vsebinskem jedru poenotenega vrhovnega vrednostnega temelja dne 25. 6. 1991 dosežene SPRAVE tega naroda in države je naslednja klavzula:

      – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. po tretji uvodni izjavi in 2. odstavka I. razdelka TUL).

      V navedeni klavzuli je temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo poenotenega vrhovnega temelja vrednot tega naroda in države o »ne-spravi« s slovenskim totalitarnim prokomunizmom:

      – TEMELJNI CILJ: »temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema [slovenskih prokomunistov, saj so bili] pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic« (cit. primerjaj s točko 17 obrazložitve ustavne odločbe U-I-109/10-11).
      – ZGODOVINSKO POSLANSTVO: »[…] je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema « (cit. primerjaj s točko 7 obrazložitve ustavne odločbe Up-301/96).

      Zato je bizarno posiljevanje danes (2019 !) s »spravo« s totalitarizmom nedopustno. Je nedopustno, kajti v svojem vsebinskem jedru dejansko ustvarja udar v poenoteni vrhovni vrednostni temelj dne 25.6. 1991 že dosežene SPRAVE tega naroda in države. V kontekstu gornjegap prispevka je temelj dne 25. 6. 1991 dosežene SPRAVE tega naroda in države naslednji: preprečiti »spravo« s slovenskim totalitarnim prokomunizmom.

        • @Zdravko: »na moje vprašanje […].«
          ——

          E.1. DE-CENZURIRANA ZVESTOBA KRALJU

          Odgovor na vprašanje »Kam bi deli resnico o tem, da so se domobranci obrnili stran od kralja?[…]« je vsebovan zgoraj pod C.1. in C.2.. Osvetljena je – mnogo-desetletno strogo cenzurirana – vsebina, ki omogoča uvid v tipsko prokomunistično indoktrinacijsko srž vprašanja.

          Vsebina odgovora, katera je kakopak diametralno nasprotna indoktrinaciski srži vprašanja, je na primer nadalje razvidna iz – zopet mnogo-desetletno strogo cenzuriranega – poročila s konca januarja 1943:

          »[…] Junija 1941 je SLS kot prva postavila svoj jugoslovanski federativni program […] Če je v zadnjem letu kdo največ trpel zaradi dosledne jugoslovanske politike in zvestobe do jugoslovanske vlade in kralja, ter radi odločnega boja do komunizma, je bila to naša stranka […].«

          E.2. »KAKO NAPREJ?« – ZBRATI POGUM DE-CENZURE

          In »Kako naprej?«

          Pred vnovičnim odločnim postavljanjem tipsko indoktriniranega vprašanja, s čimer učinkovito blokiramo pristno razpravo, lahko danes (2019 !) končno tudi sami zberemo pogum. Zberemo pogum, nato pa si samostojno (če hočemo neodvisno) predhodno de-cenzuriramo vire sami namesto drugih.

          Upam, da je s tem ustrezno odgovorjeno na gornje vprašanje.

          • Ne, niste. Samo vprašanje implicira, da bi odgovor bil v korist komunistom, zato je a priori obsojeno kot pro-komunistična indoktrinacija. Bistvo vprašanja ni nikakršna indoktrinacija. Domobranci so si s tem nakopali status upornikov, enako kot revolucionarji. Zavezniki tri leta vojne niso priznavali Tita zaradi tega. Zgodovina bi torej lahko ugotovila, da je šlo za notranji, državljanski spopad dveh uporniških skupin. Komunisti so zmagali, revolucija je terjala enormen krvni davek. To je srž vprašanja, ki je s tem še vedno odprto. Od tu naprej se teror komunizma, krivičnost in suženjstvo nadaljujejo v SFRJ vse do njenega razpada 1991.

    • @Anton Tomažič na Facebook, 4. 9. 2019 ob 9:06:

      »Kot zanimivost vam posredujem še en kratek izvleček (samo točko D) iz dolgega traktata, katerega je o moji spravni iniciativi objavil znani ideolog SDS (ki s svojim preprostim slogom vedno opozarja na “desetletno sinergijo sistemsko-strukturnih protipravnih udarov v največjo splošno demokratično stranko SDS in njenega voditelja”)…
      D.1. NEDOPUSTNO POSILJEVANJE S »SPRAVO« S TOTALITARIZMOM
      […].«

      ———-

      F. BESEDA »SDS« JE V SLOVENIJI FATVA

      Kaj reči. Navedeno javno mnenje g. Tomažiča na gornji komentar pod A. do E. je z izprožitvijo besede »SDS«, v dobro poznanih neugodno eskaliranih okoliščinah zadnjega desetletja te države zoper pristno opozicijsko stranko SDS in njihovega izpostavljenega prvaka, neutemeljena proglasitev fatve.

  2. Tole pa je zmešnjava. Morda je to lahko dober nasvet psihiatra. Še tablete bo treba predpisat narodu, g. Tomažič.
    1991 smo dosegli neodvisnost. Državo smo imeli od leta 1945. Bila je socialistična republika. Sedaj moramo zgraditi pravo republiko, ki nam jo 1991 ni uspelo. Oziroma jo nihče ni niti poskušal realizirati. Morda Kučan še največ.
    Samostojnosti nikoli nismo in ne moremo imeti. In jo noben narod nima in tudi ne slavi. Polno napuha na desni, zaradi katerega se ne premaknemo niti za milimeter. Ja, trgovine so polne toaletnega papirja in tudi kave sploh ne zmanjka. Ne bom več o tem. Tako kot desnica razmišlja je Kučan res največji slovenski državnik. Čeprav mu neodvisna Slovenija ni bila intimna opcija je on tisti, ki je zrušil partijo in z njo Jugoslavijo, s čimer smo dobili neodvisno Slovenijo. Brez njega morda niti Republika ne bi bili, ampak bi nas desnica poimenovala nekako Demokratična Slovenija?! Ljudska demokratična Slovenija?! Nič od nič, skratka. Grob od groba.

    • Zdravko: “… Tako kot desnica razmišlja je Kučan res največji slovenski državnik. Čeprav mu neodvisna Slovenija ni bila intimna opcija je on tisti, ki je zrušil partijo in z njo Jugoslavijo, s čimer smo dobili neodvisno Slovenijo.”
      ====================
      Kučan je predvsem reševal svojo rit, ker se je bal, da se mu bo zgodil romunski scenarij. Na njega je pritiskala JLA, predvsem sam Mamula zaradi napadov Mladine na JLA, člankov ki jih je pisal v večini Janša. Zato je Kučan popustil pod pritiski in je raje predal Janšo (četverico) vojaškemu sodišču kot pa da bi bil sam nasilno odstranjen.
      To kar pišeš je neumnost!

      • Sem lepo napisal. Če pa zlonamerno bereš, tvoj problem. Tudi ti si se oprijel povsem nepomembne podrobnosti, da bi dokazal mojo neumnost?! Sveta preproščina.
        Morda pa res ne razumete, da je odhod Kučana s slovensko delegacijo s partijskega kongresa pomenil začetek razpada partije?! Od tu naprej je bilo jasno, da ni več rešitve za Jugoslavijo.

        • Zdravko: “… Tudi ti si se oprijel povsem nepomembne podrobnosti, da bi dokazal mojo neumnost?! Sveta preproščina.”
          ==================
          Mogoče res zlonamerno berem, ampak to pač samo zato ker ti zlonamerno pišeš.
          Za tebe je nepomembna podrobnost, če nekdo 4 ljudi izroči vojaškemu sodišču kar bi se lahko končalo streljanjem pred kakšnim zidom na neznanem kraju ob neznanem času.
          Odhod slovenskih komunistov s 14. izrednega kongresa zveze komunistov v Beogradu je bila čista farsa že vnaprej zrežirana. Še sam Miloševič se je ponorčeval približno takole: “Vse to je bila igra, precej umazana, slovenski delegati so zjutraj v hotelski recepciji spravili svoje kovčke, ker kot so varčni Slovenci, da ne bi plačali še eno noč v hotelu, že vnaprej so vedeli da bodo odšli”.
          Torej, ta odhod je bila samo posledica tega, da so se pred zaporom četverice množično zbrali Slovenci. S tem so komunisti videli, da bodo imeli ljudi na svoji strani, če bodo odšli z Beograda. Če ne bi bilo ljudi pred zaporom na Roški, se bi vse odvijalo drugače.
          S tem, ko je Kučan predal četverico vojaškemu sodišču je reševal sebe in svoje kolege komuniste.
          S tem ko pa je zapustil Beograd pa je, ker je vedel, da bo imel ljudi za seboj, reševal še svojo oblast v Sloveniji.

          • Skratka, najmanj kar bi si ti najvišji slovenski komunisti zaslužili bi bilo, da bi se znašli pred sodiščem in če bi koga tudi ustrelili, Kučana npr. zaradi prikrivanja zločinov (uničevanje arhivov) bi bilo tudi dobro.
            Nobenih prav nobenih zaslug nimajo za neodvisno Slovenijo!

          • To svojo “nepomembno podrobnost” si mi podtaknil, brez potrebe. Če je Kučan pokvarjen, kot pravi Milošević, to ničesar ne spremeni. Da si je zaslužil, da bi ga ustrelili, pa raje ne komentiram. Morda ga ne bi, če bi priznal in se pokesal!?

          • A od Miloševica smo morali zvedet kakšen je Kučan?
            Če nic drugega ne bi imel na vesti, je že dejstvo da ves čas preko medijev manipulira z ljudstvom, več kot dovolj!
            Koliko duševnih in drugih psihičnih motenosti je nastalo kot posledica teh zavajanj.

          • Zdravko .. “morda ga ne bi, če bj priznal in se pokesal”
            ———
            Tu ne gre samo zanj.
            Gre za njegov vpliv na naš družbeni vsakdan.
            Kot idejni vodja naše tranzicije in medijske krajine, ima kot beremo v sosednjih člankih, s “preminulo ideologijo” še vedno odločilen vpliv.

          • Koliko duševnih in drugih psihičnih motenosti je nastalo kot posledica teh zavajanj.
            =======
            Ja, Amelie, res. Strahotno je to. Zato moramom še toliko bolj gledati naprej, kajti sicer nas bo vse odneslo v brezno.

        • Slovenska delegacija s Kučanom zapusti kongres, pa razpade monolitna ZKJ, kmalu zatem pa še Jugoslavija. Ljudje božji, vidite, kako enostavno to gre. Morda se bo Kučan spozabil in rekel: “Dovolj je bilo.” In bo Slovenija spet tista prava, kakršno smo si zamišljli osemdeseta leta. Zakaj bi komplicirali, če so stvari tako enostavne!

  3. Gospod Anton Tomažič,
    vi namesto vladavine prava ponujate spravo. Zato ste natanko tam, kjer vas Kučan želi in delate natanko to, kar Kučan želi.

    Zbudite se, gospod Anton! Le kateri kreten se spravlja s svojim bodočim morilcem, ki svojo žrtev, preden jo ubije, tudi okrade?

  4. g. Tomažič, spoštujem vaš dober namen z omenjeno izjavo, vendar pa imam vsebinsko pripombo na ..
    NIČ NAJ NE BO POZABLJENO, …
    Kako naj nič ne bo pozabljeno, če mnogi od nas ničesar ne vemo, ali se samo delamo da ne vemo?
    Vse kar je pomembno, je resnica, je nekdo napisal.
    Ko bo zgodovinska veda uravnovešena z resnico, ne bo nobenega problema več.
    Ker resnica je/obstaja, ne glede na to kaj mi mislimo oz.v katero verjamemo.
    Potrebno jo je poiskat, biti iskren in se spravit z njo.
    Ne glede na to kako je težko.

  5. Ocenjujem, da bi tako formulo za SPRAVO lahko podprlo vsaj 80% državljanov!

    Takšni formuli za SPRAVO bi nasprotovalo skupno kakšnih 20% državljanov (levih in desnih) iz diametralno različnih razlogov.

    Ali ne bi bilo dovolj, da bi vsaj 80% državljanov sklenilo SPRAVO? (Vsi je tako ali tako ne bodo nikoli!)

  6. Nemški predsednik je danes ob obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje. Dejanju nemškega in poljskega predsednika lahko rečemo sprava.

    Ko bo nekoč v prihodnosti tudi nek slovenski predsednik izrekel (ko bo smel ali imel pogum izreči!?) obžalovanje, da so slovenski komunisti, pod okriljem druge svetovne vojne in tuje okupacije, spočeli revolucijo in bratomorno vojno ter med Slovenci povzročili več žrtev kot vsi okupatorji skupaj, tedaj bomo lahko govorili o spravi slovenskega naroda.

    Predsednik Pahor je že napravil nekaj majhnih spravnih korakov. Članom družin Hribar in Hudnik, katerih sorodniki so bili kot žrtve revolucionarnega nasilja pobiti med drugo svetovno vojno je izrekel obžalovanje v svojem imenu in imenu države zaradi zločina, ki jim je vzel sorodnike, ter se opravičil, ker je minilo toliko časa, preden so jim vrnili čast in dostojanstvo. 

    Danes se je predsednik Pahor udeležil glavne spominske slovesnosti ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne v Varšavi.
    Morda smemo upati, da bo v svojem poslednjem predsedniškem mandatu gospod Borut Pahor našel navdih in pogum tudi za javno obsodbo komunističnega totalitarizma na domačih tleh. K enakemu dejanju bi lahko spodbudil še svoje (nekdanje?) politične sopotnike v stranki SD – da bi končno tudi slovenski parlament potrdil Resolucijo Evropska zavest in totalitarizem. Da bi se po državi končno nehale vrstiti brezvestne orgije češčenja krvave rdeče zvezde.

    Citirano iz PN:
    “Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes, ob obletnici začetka druge svetovne vojne, zaprosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno. Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je v kraju Wielun, kjer se je začel napad na Poljsko, ob zori poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.
    “Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje,” je dejal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier v nemščini in poljščini.

    Glavna spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne bo danes v Varšavi. Na slovesnosti pričakujejo delegacije iz več kot 40 držav. Prišlo bo tudi okoli 20 predsednikov držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor.”

    Vir:
    https://www.primorske.si/svet/nemski-predsednik-ob-obletnici-zacetka-vojne-prosi

      • Ne vem, Zdravko,
        toda menim, da za spravo med Slovenci niso problematične “spravne zahteve naše desnice”, kot pravite.

        Problem so ideološki, materialni in idejni dediči komunistov, s katerimi ni moč doseči konsenza za narodno spravo. Ti še naprej lažejo, zamegljujejo dejstva, prikrivajo resnico, ker s tem branijo svoje privilegije (ki jih nekateri vlečejo še iz proslule države!) – raje kot bi priznali zločinskost komunistične revolucije ter posledično vzpostavljenega jugokomunističnega totalitarnega režima.

        Dokler v Sloveniji resnice o zločinski naravi komunistične revolucije in iz nje izhajajočega režima ne bomo zapisali črno na belem v zgodovinske učbenike, dotlej ne bo sprave.

        Kako bi npr. izgledalo, če bi katerikoli nemški aktivni politik dandanašnji iskal opravičilo za nacizem, češ da je šlo za izgradnjo boljše in večje države s čistejšo in pametnejšo raso, ostali narodi pa so bili samo kolateralna žrtev uresničevanja takega načrta?! Ali da bi trdil, da so si Judje s svojimi dejanji in postopki zaslužili smrt?!

        Po mojem bi nas takšne izjave močno ogorčile.

        Pa vendar: na slovenski levici imamo zelo veliko takih politikov in ne le politikov, tudi ostalih družbeno-političnih delavcev, “prvoborčevskih” zezebe in drugih levičarskih aktivistov,… ter navadnih državljanov, ki neženirano, na vse možne načine zagovarjajo komunistično revolucijo ter opravičujejo zločinski komunistični totalitarni režim.
        Pa se zaradi tega nihče posebej ne zgraža.

        Do spravne katarze v Sloveniji ne more priti, tudi zaradi tega ne, ker ni bilo lustracije. Preveč političnih in drugih akterjev iz bivšega režima, ali pa njihovih učencev, naslednikov in varovancev, je družbeno dejavnih in vplivnih vse do današnjega dne.
        Vse družbene sfere, politika, gospodarstvo, sodstvo, šolstvo, znanost,… je prepredeno vsaj s potuhnjenimi, če že ne z glasnimi slavilci bivšega režima.

        Imam cel kup znancev z jugonostalgično mentaliteto. Čeravno so med njimi tudi intelektualci, so razumsko slepi za vse argumente komunizmu nasprotujoče strani. Ker zločinskega nasilja komunističnega režima niso občutili neposredno na lastni koži, tega sploh ne zaznavajo.
        Njihov protiargument o povojnih pobojih je zelo enostaven: pomorjeni so bili narodni izdajalci.
        Ti ljudje še leta 2019 razmišljajo čisto enako, kakor so jih učili v totalitarni državi! Navkljub novim zgodovinskim spoznanjem, vztrajajo v istem. Poleg Dela seveda berejo in verjamejo le še Mladini.
        Po njihovo smo v državi SFRJ vsi lepo živeli. Če je njim takrat kaj manjkalo, se razume, da so to šli iskat čez mejo v Avstrijo ali v Italijo – torej jim ni manjkalo ničesar.
        Taki so volili in volijo vse od ZLSD, SD, preko LDS, Zares, Desus, PS, SMC, LMŠ vse do Levice.
        N.Si in SDS niti slučajno nikoli ne volijo.

        Da bi se ti ljudje sami poučili, o čem piše revija Zaveza in kaj vse so o vojnem in povojnem dogajanju na novo odkrili sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino (npr. Vida Deželak Barič, dr. Boris Mlakar idr.), svobodna zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar ter zaslužni raziskovalec ZRC SAZU in zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici, dr. Stane Granda, ne gre niti sanjati.
        Kadar debata z njimi kdaj vendarle nanese na polpreteklo zgodovino, je to kot pogovor gluhega z nemim. Nič jim ne pride do živega, pravzaprav jih vse to niti ne briga – na koncu človek izpade “mona”, če se hoče o tem sploh pogovarjati.

        Zato menim, da bi bilo potrebno začeti z izobraževanjem osnovnošolcev od malega, če bi hoteli spremeniti levičarsko paradigmo zagovarjanja bivšega režima.

        A dokler bodo šolski ministri razna Pikala in podobni, se v tem smislu ne bo spremenilo prav nič. Ti ohranjajo monopol nad šolstvom in pod takimi bo kvečjemu še slabše.

        • Za vse to je desnica tudi odgovorna. Dokler na desnici ni nobene politične ideje kaj in kako, dokler desnica ne bo noben politični faktor ampak zgolj števec krvi in kosti, bo tako ostalo. Desnica sama nima nobene zgodovine, samo krvava dejstva. Otrok ne moremo kar ubiti v osnovni šoli!
          Dokler na desnici ne bo ničesar drugega razen prevzema oblasti, bo desnica vedno izgubljala.

        • Vanja, zakaj znancem, ki obozujejo komunisticno udbaski jugoslovanski rezim, ne poves resnice? Da so, ce tako presojajo, intelektualno in moralno skrajno ubogi, ignoranti oz po domace butli. In da ne premoja temelja socialne senzibilnosti, socutja, emocialne inteligence, ce ne znajo cutiti z milijoni, ki jih je ta rezim prizadel, jim kratil temeljne clovekove pravice, mnoge s pravico do zivljenja vred. Totalni butli in ignoranti! Resnica osvobaja.

          • Jes, of kors IF,
            to je ta lahkotnost širokoustenja po forumih.

            Mar menite, da samo čakam na priložnost, da lahko z ‘butli’ žalim sicer čisto dobre ljudi, tako kot kakšen Pavel, ki se je nekoč širokoustil po tem forumu?
            Ti moji znanci imajo pač težave z umevanjem resnice, ker imajo v možganih močno zapečene stare vzorce razmišljanja. Sicer sploh niso hudobni, pa tudi empatije z živimi sodobniki premorejo zelo veliko. So vedno pripravljeni pomagati bližnjemu. V tem je velik paradoks.
            Ne bojte se, ob vsaki priložnosti povem svoje mnenje o polpretekli zgodovini, ki je precej drugačno od njihovega. Saj me celo poslušajo, a ženejo dalje svojo. Kdo ve, morda jim bo nekoč kliknilo…kolikor jih to sploh zanima. Seveda bi bilo dosti lažje jim kaj dopovedati, če bi bila splošna družbena klima drugačna. Pa ni drugačna. Je taka, kot je.

            Saj veste tisto, ki gre nekako takole: imajo ušesa, da ne slišijo in oči, da ne vidijo.

          • Pa kako morejo recimo normalni ljudje zagovarjati rezim, kjer ljudi sledi, zasleduje, ustrahuje, ovaja mnozica politicnih spicljev, udbovcev in imajo ljudje slabe posledice, ce povejo, kar mislijo?! Kako, Vanja?! Butli so preblag izraz za take slepce. Necutece ljudi. Skrajno.

          • …”če bi bila splošna družbena klima drugačna”,
            pravi Vanja.
            In to je ključnega pomena. Razumem Vanjo, ker sem tudi sama imela precej podobnih izkušenj. Bolj kot sem razlagala in dopovedovala, bolj sem bila deležna “napadov” z druge strani, kako da sem jaz zavedena, skratka “čudaška” ..
            Tipično pri vsem tem je bilo, da ko že skoraj z argumenti poveš vse, se obesijo na izdajalce. In pozabijo vse drugo od prej.

          • Kot da nočejo slišat.
            Nočejo razumet zakaj jim to govoriš.
            Nočejo spremenit svojega mišljenja.
            Kot da je njihovo mišljenje zabetonirano ?!
            Zato si ti slab človek.

          • Ja IF, pri nas je mnogo ljudi z opranimi možgani. Nekateri nekritično verjamejo v komunistične dogme, drugi v katoliške, tretji v komunistične in katoliške. Skupno jim je, da je zanje dogma resnica in ne resnica sama. Sam jim ne bi rekel butlji, ampak da so žrtve in ujetniki indoktrinacije.

            Komunistična indoktrinacija se npr. začne v osnovni šoli, se nadaljuje prek raznih proslav, medijev, ideološko obremenjenih zgodovinarjev, kulturnih prireditev itd. Njihove žrtve preprosto niso pripravljene in zmožne same poiskati resnico. Gre za svojevrstno pohabljenost, h kateri žal ni privedla samo komunistična indoktrinacija.

          • IF,
            morda imate srečo, da živite v posebnem balončku, kjer niste obdani z ‘butli’, kot jim pravite 😉
            A če si predstavljam, da živite v prestolnici, pri vas ni dosti drugače kot pri nas na Obali, kjer takšnile ‘butli’, kot jim pravite, po mojih ocenah celo prevladujejo 🤪

            Moramo vedeti, da je bilo slovensko Primorje po vojni poseljeno s prišleki z vseh vetrov, ki so bili zaradi specifičnih političnih razmer (STO, cona B) masovno nanovačeni v komunistično partijo. Povečini so pač morali biti “preverjen kader”, če so se hoteli naseliti in zaposliti na tem območju.
            Zato je tudi po osamosvojitvi Obala ostala “rdeča trdnjava”, komunistov je bilo kot peska in seveda niso čez noč zamenjali plošče. Pravzaprav ista mentaliteta prevladuje do današnjih dni, saj se je prenesla tudi v mlajše generacije. Nič čudnega, da je v Kopru Levica slavila zmago.

            Na Obali je bilo vedno težko jadrati proti vetru, to pomnim iz srednješolskih let. Le redki se s svojo osebno držo ustopili proti večini.
            Moj tast je bil eden teh, ki ga kljub večkratnemu prepričevanju niso uspeli zvabiti v partijo. Bil je veren kristjan in je do svoje smrti trdno vztrajal v tej drži. Nekateri so “šepali”, ker so z eno nogo hodili na partijske sestanke, z drugo pa k maši. On pač ne.
            Tasta je zaradi osebne izkušnje, ko se je po vojni za las izognil strelu v tilnik, zelo zanimala slovenska medvojna in povojna zgodovina. Ko je po osamosvojitvi začela izhajati literatura o tej temi, napisana z vidika slovenske povojne emigracije in nerežimskih zgodovinarjev, je redno naročal tovrstne knjige. Ne le naročal, tudi prebral jih je in se o prebranem rad razgovarjal. Njegove pripovedi so zbujale mojo radovednost, saj se mi je počasi razkrivala razsežnost laži, s kakršnimi so nam, povojnim generacijam mladine, prali možgane.

            Težko je priznati, da te je oblast imela za norca. Veliko ljudi pri vprašanjih naše polpretekle zgodovine zamahne z roko in reče, da jih te stvari ne brigajo. Ne zanimajo jih nova zgodovinska dognanja o tem obdobju, raje ohranjajo podatke, kot so jim jih tovariši učitelji zapekli med možganske vijuge med šolanjem v proslulem režimu.

          • Pred kratkim sem prebral, da je Bernard Russell rekel: “Večina ljudi bi raje umrla kot razmišljala. Veliki večini to tudi uspe.”

            Mislim, da naše razmere to povsem potrjujejo. Zato se indoktrinacija še nadaljuje in rezultati so, kakršni so.

    • Vanja, sprava ni samo opravičilo trenutnega predsednika. Opravičilo se zlahka naredi s figo v žepu, a vse ostaja isto. Dejanje postane sprava, ko večina spremeni svoj odnos do predmeta sprave, tj. v našem primeru do revolucionarnega terorja in nasilnega prevzema oblasti. Ko se večina spravi z resnico, temelječo na dejstvih. Ko se resnica uči v šolah, ko mediji pokažejo vsa dejstva, ko je to splošno sprejeto.

      Nemci so se res spravili z resnico o nacional socialistični vladavini in njenih posledicah. Njihovi voditelji jo ob vsaki priliki tudi povedo in se žrtvam opravičijo. Učijo jo v šolah, predstavljajo jo mediji, kulturni krogi in skoraj vsi ostali. Takoj preganjajo in kaznujejo vsak pojav, ki poizkuša odstopati od prepoznane in splošno sprejete in z dokazi podprte resnice. Najbolj odgovorni za storjene zločine so bili sojeni in obsojeni. Svojim žrtvam se niso samo opravičili, ampak so se jim delno oddolžili s plačilom odškodnin, vedoč, da je to samo skromen obliž na rano. A vendar, dejanje sprave. Sprava pomeni resnično spremembo, kakršno so uresničili Nemci.

      Tudi s spravo se da manipulirati. Tisti, ki jim sprava ni v interesu, so velemojstri tega.

        • Kam bi deli resnico o tem, da so se domobranci obrnili stran od kralja? Kam bi deli resnico o tem, da je bila SFRJ mednarodno priznana država, da je Titu kralj predal oblast, da smo bili Slovenci vodilni ideologi komunizma in kar je še takega. Da je tudi tine gradil socializem in bil tiho dokler ni padel. Bi vse to zamolčali, tako kot tine?

          • Kralj Peter je legitimiral sporazum Tito Subasic, ni pa legitimiral kasnejsih korakov, ki so uvedli komunisticno diktaturo. Obstaja tako globoka diskontinuiteta tako med prvo in drugo Jugoslavijo kot diskontinuiteta med komunisticno Jugoslavijo in demokraticno Slovenijo.

            Ocitno tega, ne Zdravko, ne Vanja, ne dojemata na meni razumljiv nacin.

            Nima se kaj, Vanja, predsednik Slovenije opravicevati komu za komunisticne zlocine. Lahko bi se, prav bi bilo, ce bi se, zadnji predsednik slovenskih komunistov. Slovenska drzava ni dedic komunizma in komunisticnih zlocinov. Slovenski predsednik jih lahko obsoja, ne pa da se za njih opravicuje. Razen v osebnem imenu, ce jih je delal sam. Borut Pahor jih, kolikor vem, ni.

          • IF, pozno je nocoj za boljši odgovor, ampak v obojem se motiš. Tako v zadevi diskontinutete kot v zadevi glede opravičila.
            Čeprav se tudi Vanja moti v svojem razumevanju oblasti, kakor tudi vsa desnica na splošno. Nemški predsednik se je opravičil za teror.

          • Tezave zal tule kazete z osnovami razumevanja, kaj sprava je in kako se do nje pride. Ni druge poti kot odprtost lastnega srca za drugega, lastna pripravljenost za brezpogojno odpuscanje.

            Zahtevati od drugega, da se opravici, ni nikakrsna pot k spravi, Vanja. To je bojni klic, ne spravni. Poljska ni od nemskega predsednika zahtevala, da se opravici. Opravicil se je sam, iz svoje zavesti. Tako se dela.

            Se enkrat: slovenska drzava ni dedic komunizma in komunisticnih zlocinov. Njeni predstavnik se za njih nimajo kaj opravicevati. Tudi slovenska Cerkev ni dedic domobranstva in ni potrebe, da bi se opravicevala za zlocine domobranstva ali drugih protirevolucionarnih oz kolaborantskih formacij, recimo policije.

            Slovenci bomo normalna nacija, ko bomo zavracali vse in vsakrsne zlocine in zlocinske ter totalitarne rezime!

          • IF,
            saj se niti nemški predsednik nima kaj opravičevati poljskemu predsedniku za nacistične zločine iz preteklosti.
            Pa vendar je to danes storil.
            V Varšavi, na 80. obletnico nacističnega napada na Poljsko.
            To je bilo spravno dejanje. Ali je bilo to potrebno ali ne, kdo bi vedel? Je pa lepo slišati nekaj takega.
            Tudi papež se je opravičil za zlo, ki ga ni prizadejal on sam, temveč so ga prizadejali neki drugi pripadniki Katoliške Cerkve v preteklosti. Mogoče boste zdaj lažje razumeli, zakaj bi se mi zdelo primerno, če bi se nekoč morda opravičil slovenski predsednik. Če ne aktualni, lahko čakamo tudi naslednjega…

          • Zdravko,
            mar pri nas ni bilo komunističnega terorja nad slovenskim narodom, zaradi katerega bi se nek slovenski predsednik lahko opravičil lastnemu narodu, podobno kot se je nemški predsednik opravičil Poljakom zaradi nacističnega terorja nad njimi?

          • Ne skrbite, IF,
            si ne delam prav nobenih utvar, da bodo Slovenci dosegli spravo v doglednem času… morda bo prej moralo pomreti več generacij Slovencev… upajmo samo, da ne vsi…

          • Pa zopet, IF,
            zavedli ste me s svojim podtikanjem: moje prvenstveno pričakovanje zgoraj je, da bi slovenski predsednik obsodil komunistični totalitarni režim kot zločinskega z istimi vatli kot nacističnega in fašističnega.
            Če bi pa poleg tega še izrazil obžalovanje in se opravičil, tako kot nemški predsednik, bi bila to češnjica na torti…

          • IF,proti tebi je vse mednarodno pravo in mednarodni odnosi. Slovenija je dedič komunizma, dedič SFRJ! To tvoje zanikanje zgodovine je tako “desničarsko”.

          • Zdravko: “… Slovenija je dedič komunizma, dedič SFRJ! To tvoje zanikanje zgodovine …”
            ================
            Odklonilni odnos do komunizma in totalitarizma (Jugoslavije) ne pomeni zanikanja zgodovine!

          • Zdravko,
            da niste morda tudi vi en kos jugonostalgika?
            Da vas ne morebiti malce vest peče, ker ste bili eno majhno kolesce režimskega ustroja? 😏

            Jaz takih pomislekov nimam, na totalitarni komunistični režim gledam z istimi očmi kot na ostala dva evropska zločinska totalitarizma.

            Komunizem je bil kvečjemu še hujši od obeh, saj je bil v svoji zlobi še perfidnejši, predvsem pa je trajal veliko dlje kot ostala dva režima.

            Če vas ni doletelo, da bi bili odvedeni na Goli otok zaradi političnih stališč, to ne pomeni, da tam ni tekla kri. Vaša pač ni tekla, je tekla pa kri koga drugega.

            In še kako je tekla kri – ljudje so umirali pod streli na mejah eseferjot vse do konca osemdesetih let.
            Če bi režimsko nasilje pokončalo katerega od vaših bližnjih, bi zdaj čisto drugače piskarali o “zagledanosti v kri”. Na tej točki vam očitno primanjkuje empatije, tako kot levičarjem 🤔

          • Zdravko,
            priporočam vam ogled nemškega filma Življenje drugih (Das Leben der Anderen) – če slučajno ne veste, kako perfiden je bilo delovanje komunističnega totalitarnega režima in kako je tuja kri tekla v “svetlo prihodnost” resnično zasužnjenih ljudi.

            Takšen režim bi morali brez zadržkov obsoditi tudi v slovenskem parlamentu, tako kot so to storili v večini evropskih držav. Pa nekateri predstavniki slovenskega ljudstva tega nočejo storiti. Celo večina poslancev tega noče storiti. Ker privilegiji…

          • Vanja: “… o “zagledanosti v kri”. Na tej točki vam očitno primanjkuje empatije, tako kot levičarjem …”
            =================
            Tole od Zdravka: “Vanja, preveč ste zagledani v kri.” ne vidim kot pomanjkanje empatije pač pa kot podobno reakcijo kot jo izpričuje Vodeb v spodnjem videu (FAKTOR #214: ŠE PREMALO SMO JIH).
            Po njemu (Vodebu) se o tem sploh ne bi smeli pogovarjati, ker naj bi s tem ustvarjali konflikt. Vodebu se namreč zdijo zločini komunistov nekaj čisto normalne, nekaj za kar on pravi, da so lahko vsi pričakovali zaradi človekove narave v stanju vojne. On celo to zmanipulira s tem, da navede, da se je to dogajalo povsod, kar seveda ni res (po vz,Evropi ni bilo kom. revolucij). Vodeb sebe prišteva med levičarje, Zdravko pa med desničarje, čeprav se mi zdi, da je razen do norega Vodebovega pogleda na partizane, Zdravko celo bolj na levi kot Vodeb.

          • Ne vem Riki, odkod izpelješ takšne neumnosti o meni.
            Vanja, zelo dobro sem spoznal vse o komunizmu in komunistih. Poznam njihovo prefriganost.

          • Npr.
            Zdravko: “…dokler desnica ne bo noben politični faktor ampak zgolj števec krvi in kosti, …”
            ======

            … pa vleka na levo:

            Zdravko: “Sedaj moramo zgraditi pravo republiko, ki nam jo 1991 ni uspelo. Oziroma jo nihče ni niti poskušal realizirati. Morda Kučan še največ.
            ======

            … a o tem drugem sem že komentiral zgoraj. Kučan osamosvojitelj in pozneje celo kreator demokracije. 🙂 🙂

          • Ti kar bluziš, nekaj. Od kdaj je republika na levi?! Kako sem lahko levičar, če kličem k republiki?! Vi “demokrati” ste prej levičarji, če že. Odkod demokrati na desnici? Nikjer na svetu tega ni.
            Sam sem sicer še bolj desničar, ker sem rojalist. Toda vi bi tudi kralja ubili, če bi ga našli.

Prijava

Za komentiranje se prijavite