Pohodniki za življenje poudarili pomen vsakega spočetega življenjenja

V Ljubljani je bil v soboto, 3. oktobra, Pohod za življenje, na katerem smo se zbrali zagovorniki pravice človeka do življenja od spočetja do naravne smrti.

Prijazno smo se veselili življenja, niti provokatorji nam niso skalili veselja

Udeleženci so se začeli zbirati že kmalu po 10. uri. Vsakdo se je moral registrirati, dobil je brošurico, v kateri je predstavljenih veliko dejstev o škodljivosti splava tako za telesno kot za duševno zdravje, majico, obrazno masko, priponko pa še kaj. Razpoloženje je bilo prijetno, pogledi in besede prijazni. Kljub maskam na obrazih smo se kar prepoznavali. Naj na začetku povem, da se je pripravljalna ekipa, rekli smo ji kar koordinacija, začela zbirati že januarja, saj je bilo najprej načrtovano, da bo pohod za življenje 23. maja, vendar je bil zaradi epidemije prestavljen. Tudi zdaj so bili dvomi, ali je pametno izvesti pohod v teh razmerah ali ne, vendar je prevladalo mnenje, da naj bo speljan, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ.

Kmalu potem ko so se postavili transparenti z vsebino, kakršno zagovarja Pohod za življenje, se je nasproti pojavil transparent nasprotnikov – skupine Antifa, ki so z navideznim zavzemanjem za odrinjene, posiljene … izražali nasprotovanje pohodnikom. Zlasti članice te skupine so izkazovale nasilnost v odnosu do udeležencev pohoda, vendar so jih policisti skupaj z redarji mirno obvladali in lahko smo začeli pohod. Pozneje se je izkazalo, da je prav ta ovira preprečila, da bi program pred Prešernovim spomenikom še pred dežjem izpeljali v celoti. Nasprotniki so se pozneje, ko je že potekala prireditev pri Prešernovem spomeniku, zopet približali, vendar so jih policisti s pomočjo redarjev mirno zadržali na primerni oddaljenosti, tako da z vzklikanjem svojih gesel niso mogli motiti prireditve.

Pohod za življenje od cerkve sv. Jakoba do Prešernovega spomenika

Pohoda so se udeležili ljudje vseh starosti, od dojenčkov v nosilkah in vozičkih do tistih, ki so že krepko v letih in s svojo življenjsko izkušnjo potrjujejo, da je vsako življenje pomembno. Zelo razveseljiva je bila udeležba mladih družin z več otroki, ki tako pričujejo za življenje, prav tako pa tudi redovnic in duhovnikov. Prišli sta tudi dve parlamentarki: Alenka Jeraj, SDS, in Tadeja Šuštar, NSi, ki prihaja iz družine z osmimi otroki. Med udeleženci je bilo opaziti tudi nekaj drugih znanih osebnosti.

Hoditi smo začeli pred cerkvijo sv. Jakoba na Levstikovem trgu, nato po Starem trgu in čez Šuštarski most mimo stavbe univerze, mimo Sidra do Slovenske ceste in glavne pošte ter po Čopovi ulici do Prešernovega spomenika. Ustavili smo se dvakrat, in sicer na Šuštarskem mostu in pred Sidrom na Kongresnem trgu.

Povsod smo vzklikali gesla v podporo življenju in slišali kakšno izjavo, zakaj so se ljudje odločili, priti na Pohod za življenje, in zakaj je pomembno, da se vsak spočet otrok rodi.

Dvanajst pohodnikov je nosilo veliko slovensko zastavo, veliko pa jih je nosilo transparente; nekateri tiste, ki so jih pripravili člani koordinacije, drugi so jih pripravili sami in jih prinesli s seboj. Nekaj gesel: Veselim se dojenčkov; Ne nasilju, da ljubezni; Mi smo pro-life generacija; Otroci so vedno božji dar; Bodi glas tistih, ki ne morejo govoriti; Tudi jaz kolesarim za nerojene in njihove mamice; Mama, hvala, da si me rodila; Mi smo glas vseh otrok; Suženjstvo zagovarja svoboden. Splav zagovarja rojen – zatiranje; Eno vzeto življenje zlomi mnoga srca. Nekaj gesel je bilo tudi v angleščini, po eden v italijanščini in hrvaščini.

Pohodniki so poudarili pomen Prešernove Nezakonske matere

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

Na zaključni prireditvi pri Prešernovem spomeniku – spomnimo se njegove Nezakonske matere –, ki sva jo povezovala Aleš Primc in avtorica tega zapisa, smo se najprej veselili velike udeležbe, začeli pa smo jo s slovensko himno. Mimogrede: člani Antife, ki so stali nekaj deset metrov od spomenika, so himno izžvižgali. O lepoti življenja ni pisal le Prešeren, ampak tudi nekaj drugih slovenskih literatov, med njimi Alenka Jeraj, katere pesem Čakali smo te smo slišali na prireditvi.

Pohod za življenje v podporo vsakega spočetega življenja

K sodelovanju na pohodu so bile povabljene tudi druge slovenske organizacije, ki se trudijo, da bi bilo čim manj splavov, in so bile nagovorjene, da kaj povedo. Vabilu se je odzval Zavod Živim in spregovorila je njegova direktorica Darja Pečnik, ki ji je do spoznanja o pomembnosti vsakega življenja pomagala prav izkušnja spontanega splava. Povedala je nekaj o dejavnosti zavoda, ki si prizadeva na različne načine pomagati staršem v stiski. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki drugih organizacij, med njimi Zavoda Božji otroci, Centra Sara za ženske, terapevtskega programa Rahelin vinograd, med udeleženci pa je bilo precej različno starih članov Ustanove Anin sklad, ki pomaga družinam z več otroki.

Poseben ton je dala prireditvi mamica v osmem mesecu nosečnosti Jana Rožman, ki je priskrbela posnetek bitja otrokovega srca, da smo ga lahko vsi slišali.

Po svoje je podporo vsakemu spočetemu življenju izrazil nekdanji član Čukov Vinko Cankar z avtorsko pesmijo Mama, mamica, kjer v obliki dvogovora med nosečo mamico in otrokom ponazori stisko obeh.

Vrhunec prireditve je bil nagovor uradne koordinatorke Pohoda za življenje 2020 Urše Cankar Soares, ki se je pomena vsakega življenja zavedela takrat, ko je sama imela prvega otroka. Mlade, ki jih je bilo med udeleženci kar velik delež, je pozvala, naj vedno in povsod ozaveščajo svoje vrstnike o tem, kaj pomeni splav; z veseljem naj tudi komu dajo brošurico, ki so jo prejeli na pohodu. Prebrala je tudi Deklaracijo za življenje.

Na prireditvi je nastopila prav za to priložnost sestavljena pevska skupina Najstniki za življenje pod vodstvom Nade Žgur.