Alenka Jeraj: Sozvočje politike, poezije in duhovnosti

4
364
Alenka Jeraj: »Rojevaš se vedno znova. Tudi v mojem srcu. Ko odpustim. Ko ljubim. Ko pomagam. Ko sem Tvoj otrok. Rojevaš se vedno znova in zame vedno znova umiraš.«

Pesnica Alenka Jeraj je v Marijini hiši na Kureščku skupaj z glasbenico Petro Stopar pripravila literarno glasbeni recital.

Alenka Jeraj, ki jo poznamo predvsem kot poslanko SDS v slovenskem parlamentu, se ukvarja še z marsičim drugim. Že več kot petindvajset let vodi Društvo Fran Govekar Ig, ki združuje tako umetniške kot športno in turistično sekcijo, in v sklopu tega društva si zamisli projekte, zbere sodelavce in te projekte izpelje. Ne hiti, ne želi takoj doseči vsega, ampak potrpežljivo gradi … Poleg tega piše tudi pesmi. Leta 2008 je pod okriljem Društva Fran Govekar Ig  izdala prvo pesniško zbirko.

Na poti do sebe

V zbirki Na poti do sebe so pesmi zbrane v štirih ciklih: Izgubljena v tebi, Čutim pot, ki vodi, V najlepših krajih živim in Samo še zate. Prvi in zadnji cikel sta ljubezenska, v drugem so pesmi z duhovno tematiko, tretji pa, kot pove že naslov, združuje pesmi z domoljubno tematiko. Na začetek knjige je postavila moto:

»Moj svet je majhen.
A za ljudi, ki jih imam rada,
je veliko prostora.
Veliko želja, smeha, besed.
Veliko vsega.«

Peter Pal, ki je izbral pesmi, ki so objavljene v zbirki, je o njih zapisal tudi:

»V poeziji Alenke Jeraj prevladuje dvogovorni zbliževalni tip, razvidna je ubeseditev inovativnih poetskih načel. Formalno njene pesmi niso v doslednem spoštovanju ritma in rime; prevladuje pesniški impresionizem, ki omogoča izraziti osvobajajočo moč njene poezije. Slednje predstavlja dodano vrednost njene poezije, saj zmore z navidezno lahkotnostjo sporočati svoje misli o pomembnih področjih človekovega bivanja. Ker to stori iskrivo, nas njene miniature očarajo zaradi svoje preprostosti in jasnosti.«

Pri Tebi na Gori

Druga pesniška zbirka Alenke Jeraj Pri Tebi na Gori je izšla leta 2016 pri založbi Salve. Je nekakšno nadaljevanje cikla iz prve zbirke Čutim pot, ki vodi. Ob njih lahko opazujemo pesničin duhovni razvoj. Pesmi v zbirki so razdeljene na pet ciklov. V prvem ciklu je na začetku pesem Pri Tebi na Gori, sledi ji druga kitica Prešernove Zdravljice, potem pa sta med pesmimi objavljeni dve Marijini sporočili, dani na Kureščku. Sledi cikel, posvečen Mariji, potem pa najdaljši cikel, ki ga začenja moto:

»Gospod, nisem vredna,
da prideš k meni,
ampak reci le besedo
in ozdravljena bo moja duša.«

To so pesmi spoznavanja sebe in poglabljanja vase in v svoj odnos z Bogom. Naslednji cikel je posvečen ljudem, ki so ji bili blizu in so odšli v večnost, v predzadnjih dveh pesmih se spominja, da so tudi k ruševinam cerkve na Kureščku ljudje vedno romali, v zadnji pa povzema dogajanje Božjega otroštva:

»Rojevaš se vedno znova.
Tudi v mojem srcu.
Ko odpustim.
Ko ljubim.
Ko pomagam.
Ko sem Tvoj otrok.
Rojevaš se vedno znova in zame vedno znova umiraš.«

Literarno-glasbeni večer v Marijini hiši na Kureščku

Alenka Jeraj: »Gospod, nisem vredna, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.«

Kar nekaj se nas je zbralo v soboto, 11. januarja, ob 17. uri v Marijini hiši na Kureščku – predvsem sorodniki in prijatelji obeh izvajalk: pesnice Alenke Jeraj in glasbenice Petre Stopar. Pesnica je najprej povedala nekaj o sebi in svojem ustvarjanju, potem pa pripovedovala o veselju, da je lahko pripravila kulturno-duhovni večer z glasbenico. In sta začeli: nekaj poezije, potem petje. Z govorjeno besedo in petjem Bogu v čast, zahvalo, za prošnjo in v kesanju sta napolnili prostor in v navzočih spodbujali poglabljanje vase in oseben stik z Bogom.

Še nekaj besed o glasbenici Petri Stopar

Petra Stopar je poklicu novinarka, zaposlena na Radiu Ognjišče. Že petnajst let ustvarja sodobno krščansko glasbo, saj je začela že kot želimeljska gimnazijka. Od leta 2005 sodeluje na festivalu sodobne krščanske glasbe, ki se je najprej imenoval Ritem Duha in se pozneje preimenoval v Ritem srca, izdala pa je tudi zgoščenko Največja skrivnost.

V življenju so jo doletele tudi težke preizkušnje. O tem pravi:

»Ugotavljam, da je v trenutkih, ko se počutimo najbolj izgubljeno, še vedno mogoče razviti moč in hrepenenje za drugačno, novo pot. Čeprav se nanjo podamo z zelo, zelo majhnimi koraki.«

4 KOMENTARJI

  1. Je mar spoznanje, da “duhovna ritmična glasba” nič ne pomeni spremenjeno v “sodobno krščansko glasbo”?
    Pop molitve?
    Nekako kot “segrevanje planeta” v “klimatske spremembe”?!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite