Dejan Židan, zdaj že bivši predsednik Socialnih demokratov, in njegova Vzhodna Evropa

0
Morda pa bo omenjanje Vzhodne Evrope, kar te dni počne Dejan Židan, koristno vsaj za to, da se v Sloveniji bolj zavemo nujnosti jasnejše geopolitične usmeritve, stran tako od Putina (in Kitajske) kot od Balkana. Slovenija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je tudi v odlični poziciji, da se ponudi kot most med Madžarsko in Poljsko na eni strani ter zahodno Evropo na drugi; most, ki ga EU nujno potrebuje. Foto: STA

»Kaj počne trenutna vlada? Odmika nas od držav, kjer je vladavina prava na prvem mestu, od držav, ki so demokratične in tvorijo ogrodje Evrope. Peljejo nas nekam drugam, kjer hočemo biti. Mi nočemo biti del Vzhodne Evrope,« je te dni že vsaj drugič v zadnjem času dejal Dejan Židan, zdaj že bivši predsednik Socialnih demokratov.

Asociacije, ki jih vzbuja Dejan Židan s svojo izjavo

Izjava je zelo zanimiva, ker v vseh minulih desetletjih Socialnih demokratov ni prav nič motilo, da je zunanja politika (z nekaj kratkimi izjemami) Slovenijo vodila prav tja – v pravo Vzhodno Evropo – veliko vzhodneje od Poljske in Madžarske, nevarno blizu Putinovi Rusiji, kjer vladavina prava in demokracija nikakor nista na prvem mestu. Poleg tega pa tudi ni problematizirala kontinuirane prezaposlenosti slovenske zunanje politike z zahodnim Balkanom niti dvigovala glasu zoper to isto Orbanovo Madžarsko. Še več: prav Dejan Židan, nekdaj v vlogi kmetijskega ministra, je bil eden slovenskih motorjev v pobudi 17 + 1 držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope s Kitajsko, kjer se stopnjevanju totalitarnega pristopa doma pridružuje vse bolj agresivno nastopanje te države tudi v mednarodni areni.

Kaj je pravzaprav Vzhodna Evropa?

Dodatno je izjava zanimiva, ker je Dejan Židan Madžarsko in Poljsko (ki ju je konkretno omenil) označil za Vzhodno Evropo, čeprav se ti dve državi kategorično vidita kot srednjeevropski. Veljak Socialnih demokratov je za srednjeevropski v isti izjavi označil Nemčijo, Francijo in Beneluks (in resda tudi Avstrijo).

Slovenija zares noče niti ne sme biti del Vzhodne Evrope, če jo razumemo kot rusko geopolitično območje. In zares mora Slovenija narediti veliko več za umeščanje v srednjeevropski geopolitični in kulturni prostor, kamor sodijo višegrajska četverica pa seveda Avstrija ter v Nemčiji vsaj Bavarska. Slovenci smo še vedno vse preveč navezani na nekdanjo Jugoslavijo, kar je pokazalo tudi naglo odpiranje meje proti Hrvaški (celo brez reciprocitete s hrvaške strani, ki naše turiste krvavo potrebuje). Z Italijo in Avstrijo tudi po treh desetletjih samostojnosti še ni enako tesnih vezi.

Geopolitična usmeritev Slovenije naj bo jasna

Morda pa bo omenjanje Vzhodne Evrope, kar te dni počne Dejan Židan, koristno vsaj za to, da se v Sloveniji bolj zavemo nujnosti jasnejše geopolitične usmeritve, stran tako od Putina (in Kitajske) kot od Balkana. Slovenija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je tudi v odlični poziciji, da se ponudi kot most med Madžarsko in Poljsko na eni strani ter zahodno Evropo na drugi; most, ki ga EU nujno potrebuje.