»Zdravstvo je štala«

3

zdravnikV tem obdobju smo priča izbruhu nezadovoljstva zdravnikov, ki hočejo veliko povišanje plač. Večina strokovnih razpravljavcev na nedavni konferenci Pacient je kralj, v organizaciji Financ in Vzajemne, je utemeljeno trdila, da povišanje denarja za plače ne bo rešilo zdravstva. Kar je v publiki približno štiristotih direktorjev, finančnikov in birokratov iz državnih bolnišnic ter zdravstvenih domov sprožalo glasno godrnjanje, ker si ti pač ne želijo bistvenih sprememb, temeljite reforme, temveč branijo večdesetletni status quo kolhozov.

Razpravljavci so rušili prevladujoče mnenje, da več denarja (kar pomeni višje prispevke oz. davke) ne bo izboljšalo kakovosti storitev ali zmanjšalo dolge čakalne vrste. Prof. Orešković iz WHO je predstavil številne primere v svetu, ko je povišanje prispevkov zvišalo plače, a se zato čakalne vrste in storitve niso skoraj nič izboljšale, temveč so se v birokratski ležernosti še poslabšale. Ravno včeraj sem govoril z dvema zdravnikoma, nekdanjima sošolcema iz gimnazije, ki sta mi na vprašanje, zakaj nima več zdravnikov koncesij in zakaj so vrste tako dolge, jezno izstrelila: »Ker ni denarja, saj je naš zdravstveni sistem še bolj socialističen in je vsak dan slabše!« Naši zdravniki imajo birokratsko odmerjene plače, uravnilovke, slabo so organizirani in vodeni. Nekateri zdravniki opravijo trikrat več dela kot drugi, medtem ko o kakovosti zdravstvenih storitev sploh nimamo meritev. »V zdravstvu najmanj 30 odstotkov denarja kar izpuhti.« Največ denarja se v zdravstvu porazgubi pri plenilskih skupinah (ki držijo politike, vlado v šahu) in v dinozaversko-birokratskem, državnem, centralno-planskem sistemu. Pacienti ne morejo izbirati med odličnimi in podpovprečnimi (neodgovornimi) zdravniki ter takšno in drugačno kakovostjo storitev, lahko so samo veseli, da sploh dobijo »fička« po dobrem letu čakanja, pa še to po previsoki ceni. Seveda dobijo kdaj celo odlično storitev, ki pa je odvisna od delovne etike, znanja in človečnosti zdravnika.

Zdravstveni sistem je kot električni motor. Potrebne so kakovostne meritve pravih kazalcev, na podlagi katerih lahko uspešno reguliramo kakovostne spremembe. Orešković je še poudaril, da je zdravstveni sistem »največja štala« v gospodarstvu zaradi »zlorab, pretirane ali nezadostne uporabe« (misused, overused, underused). Njegova posebnost je, da pacienti ne poznajo ne kakovosti ne cene storitev, ki jih plačujejo. Na vseh trgih se kupci lahko pozanimamo, kaj kupimo in koliko kaj stane, le v zdravstvu ne. V tujini se zdravstvene zavarovalnice namesto pacienta borijo za kakovost in nižje cene storitev. Pri nas pa imamo ZZZS, ki ni zavarovalnica, ampak zavod za razdeljevanje denarja privilegiranim. A bi zdravstvo lahko bilo najbolj visokotehnološko slovensko podjetje.

Pripis: avtor se je v imenu Časnika udeležil dogodka Pacient je kralj in ni zaposlen v zdravstvu. Besedilo je bilo  objavljeno tudi v aprilski številki priloge tednika Družina Slovenski čas v Časnikovi kolumni.  

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

3 KOMENTARJI

  1. Zato je prvi korak in pogoj,ki mora biti takoj izpolnjen:izdaja računa za čisto vsako zdravstveno storitev-tudi kadar uporabnik ni neposredni plačnik,pa je nedvomno končni kot državljan-to je kadar je neposredni plačnik zavod oz.zavarovalnica. Tudi lekarne izdajajo take informativne račune za zdravila,čeprav jih morda v celoti poravnava zavarovalnica. Zavarovanci imamo kot neposredni uporabniki zdravstvenih storitev pravico zahtevati in dobiti račun za čisto vsako zadevo popolnoma enako kot v primeru katerekoli druge storitve.in res je:ZZZS ni zavarovalnica ampak totalitaristični dinozaver. Vse,kar v tej državi še danes nosi preživelo-ali pa nemara zaradi bogatih možnosti zavajanja simptomatično-ime “zavod” je socialistična okamenina.

    • Pred letom dni smo dobili račun za en polpenzion v bolnišnici (nočitev z zajtrkom za hčerko, ki je bila “na opazovanju” = brez kakršnihkoli preiskav in posebne nege). Ne spomnim se točne številke, a bila je med 600 in 700 EUR. Če pa to ni dober biznis (za bolnišnico)!!?

  2. Zdravstvo ni noben električni motor. Treba ga je organizirat tako kot je tudi kje drugje po svetu. Imamo unikaten sistem vrhunskega javnega zdravstva, ki je doseglo svojo “popolnost”. Vendar vrhunska medicina ni nikjer del javnega zdravstva. To da imamo 2x več transplantacij srca in imamo rekord na svetu, je prej anomalija. Odkod pa naj jemljemo za kaj takega?! V javnem zdravstvu! Sistem se bo zrušil, tako kot vsa druga dediščina revolucije.

Comments are closed.