Izid referenduma bo razglašen za neustavnega!

Pozivamo vlado, da umakne zakon o vodah, organizatorje referenduma pa, naj sodelujejo pri kreiranju novega – skupnega zakona.

Zakon o vodah je neustaven oziroma bo izid referenduma razglašen za neustavnega, kajti v Sloveniji od januarja 2018 ni možno razpisati ustavno pravno veljavnega referenduma. Zato novi zakon o vodah ne sme obveljati.

Od leta 2018 naprej v Sloveniji ni mogoče izpeljati z ustavo skladnega referenduma

V primeru pritožbe na referendumski izid bo Ustavno sodišče dolžno ugotoviti, da je rezultat neveljaven, ker je potekal v neustavnih pogojih, obenem pa postopati tako, da bo končno prisililo Državni zbor, da sprejme referendumsko zakonodajo, ki bo v skladu z ustavo in ureditveno odločbo US ob razveljavitvi referenduma o drugem tiru leta 2018, ki je hkrati DZ zavezala k odpravi neustavnega stanja.

Ustavno sodišče je namreč leta 2018 razveljavilo referendum, razpisan leta 2017, o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom … (ZUIGDT) in odločilo, da se referendum ponovi. To je natanko opisano v ureditveni odločbi, pod katero je podpisana tedanja predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat. Ustavna odločba je bila sprejeta soglasno z devetimi glasovi za in nobenim proti in je razveljavila referendum in odločila, da je DZ dolžan v roku enega leta zakon o referendumu in ljudski iniciativi in referendumski kampanji uskladiti z Ustavo RS.

Vendar se DZ niti z enim korakom ni približal temu. Dosedanja ureditev namreč ne zagotavlja enakosti obeh protagonistov – zagovornikov in nasprotnikov zakona v referendumski kampanji.

S tem pa ni zagotovljena enakost volilnega glasu, ki je nujna za legitimnost in legalnost referendumskega izida, izid referenduma v teh razmerah pa je nelegalen in nelegitimen, ne glede na to kdo je zmagovalec.

Mnogo pravnikov to ve, a ne rečejo nič; bo vsaj Ustavno sodišče kaj naredilo?

To sicer ve mnogo pravnikov, ki oportunistično molčijo, tudi predsednik države in DZ, ki o tem ni hotel niti noče nič slišati. Enoletni rok za uskladitev referendumske zakonodaje v DZ pa je že zdavnaj potekel.

Ustavno sodišče ima tokrat edinstveno priložnost, da uveljavi Ustavo – ne le zaradi prevelike različnosti v velikosti volilnih okrajev, pač pa tudi glede referendumske ureditve; DZ pa, da izpolni sklep US, ne le pri zakonu o financiranju privatnega šolstva, pač pa tudi pri referendumskem vprašanju, kar je za demokracijo ključno.

Ignorantski odnos DZ do ključne odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2018, s katero je bil referendum razveljavljen je treba sanirati, ne glede na to kdo je na oblasti. To je treba storiti zdaj, ne po izvedenem referendumu.

Enoletni rok naj stopi v veljavo takoj. Čas pa naj vse strani: Vlada, DZ in pobudniki referenduma, izkoristijo skupaj za:

  1. izdelavo novega, z ustavo skladnega zakona o referendumski ureditvi in referendumski kampanji ter
  2. nov zakon o vodah, tako kot je na NOVI24TV v oddaji Tema dneva že predlagal mag. Tomaž Ogrin.

Prihranek denarja za referendumski strošek naj vlada nameni za sanacijo vode v Anhovem oziroma naj sanacijo zaračuna švicarskemu lastniku cementarne.

Zakon o vodah je škodljiv; bo sposobna vsa slovenska družba stopiti skupaj ter odkrito in dobronamerno sestaviti nov zakon?

  • Zakon o vodah, tak kot je, pa je škodljiv, saj občinam omogoča nove pristojnosti, ki jih bodo s svojimi OPN-ji zlahka povozile, pritožniki pa bodo pravno varstvo uveljavljali post festum.
  • Zakon o vodah je škodljiv, ker daje zeleno luč politiki izvršenih dejstev. To je politika zvonjenja po toči, ki se je izkazala za pogubno že v primerih TEŠ6, drugega tira, tretje razvojne osi in kanala C0.

Sloveniji gre očitno predobro, da se kot država ničesar ne nauči in si kot družba privošči take absurde. Zato prihaja do nesmiselne polarizacije.

Vlada in civilna družba sta v referendumskem sporu, čeprav ogromna večina protestnikov sploh ne ve, zakaj protestira. Pravo jedro problema ostaja nerešeno.

Bodo pa na površje prišle nove karikature civilne družbe – Nika Kovač in Tea Jarc ter številne feministke, ki pomanjkanje razuma kompenzirajo z glasno, v nebo vpijočo nevednostjo.

Sedanje napenjanje mišic na eni in drugi strani ne vodi nikamor. Vlada naj pokaže svojo moč – moč razuma, s tem da zakon umakne – pobudniki referenduma pa naj s sodelovanjem dokažejo, da jim gre za stvar, ne za absurdno in izčrpavajoče napenjanje mišic in merjenje moči.

Pamet je boljša kot žamet – naj  ne prevlada konflikt, ampak sodelovanje. Vlada je prva, ki je to dolžna storiti.