Ž. Turk, siol.net: Novi obrazi novega razreda

44
259

Edo Ravnikar ml. jim je rekel udbomafija. Pokojni Slivnik jim je rekel Kučanov klan. Egon Zakrajšek jim pravi tovarišijski kapitalisti.

Vljudni intelektualci jim pravijo tranzicijska elita. Daron Acemoglu in James Robinson jim pravita zajedalske elite.

Pred pol stoletja jim je Milovan Đilas rekel novi razred. Kako malo se je spremenilo, odkar je sredi 1950 ta zagrenjeni odpadnik jugoslovanske socialistične revolucije postavil diagnozo, ki pojasnjuje, zakaj narodom spodleti, Why Nation Fail, kot je naslov uspešnice Acemogluja in Robinsona. Đilas je leta 1953 vedel, zakaj Sloveniji leta 2016 ne bo uspelo. Đilas je vedel, zakaj ne Združena levica ne Janez Janša ne bo vladal Sloveniji. Zakaj ne bo privatizacije. Zakaj bo afera z dodatki na pripravljenost. Đilas je prej kot Bill Clinton vedel, da “gre za ekonomijo, tepec” in prej kot Ivan Oman, da gre za oblast.

Prva faza

Po Đilasu gre revolucija skozi tri faze. Najprej je seveda prevrat. Revoluciji se pridružijo tudi iskreni ljudje s ciljem, da se popravijo krivice v družbi. Sledi nasilni prevzem oblasti. Razlastitev tistih, ki imajo kaj pod palcem, in utišanje tistih, ki imajo kaj v glavi. V Jugoslaviji se je ta faza odvijala tam nekje do konca leta 1945.

Đilas piše, da je “pred revolucijo je članstvo v partiji pomenilo žrtvovanje”. Po njej politika kot poklic “postane ideal za vse, ki se ne morejo upreti želji, ali možnost, da bi živeli kot paraziti na račun drugih”. Se je v petdesetih letih kaj spremenilo?

V drugi fazi delo dobi čast, revolucionarji pa oblast. Z oblastjo pridejo privilegiji. Tovariši se vselijo v nacionalizirane vile, opremijo jih z umetninami in pohištvom razrednih sovražnikov. Tovariši imajo posebne trgovine, avtomobile in šoferje. Njihov krog je rezerviran za naše, ki so se bojevali v revoluciji. V Anatomiji neke morale Đilas razgali dvoličnost nove elite, ki medse ne sprejme mlade ženske z natanko istimi izgovori kot druščina konservativnih matron.

Ampak zaplenjenega premoženja in arhivskega vina iz kleti nekdanje buržuazije prej ali slej zmanjka. Novi razred za to, da lahko udobno živi, potrebuje denar, da ohranja oblast, pa legitimnost. Zato se morajo revolucionarjem umakniti taki, ki znajo gospodariti. Za prvo čistko tistih, ki so revolucijo vzeli preveč zares, je bila izgovor resolucija informbiroja. Pospravili so jih na Goli otok. Tam so jih naučili predvsem to, koga se v državi uboga. Komu privilegiji pripadajo.

Druga faza

Novi razred potrebuje industrializacijo, ker mu samo industrija nudi zadostno materialno osnovo za življenje. To je tista industrija, ki je še danes menda nacionalni interes.

Đilas ni pisal o lesnem kolhozu, NLB-ju, SDH-ju in DUTB-ju, ko je napisal, da “komunistični voditelji ravnajo z nacionalno lastnino kot s svojo, toda obenem jo zapravljajo, kot bi bila od nekoga drugega”. Lahko pa bi.

Ni mislil na slovenske tranzicijske tajkune z besedami, “Novi razred je požrešen in nenasiten, kot je bila prvobitna buržuazija. Vendar nima vrlin zmernosti in varčnosti, ki ju je imela buržuazija”. Lahko pa bi.

Ni mislil na novodobno slovensko elito, kot je napisal, da je “Novi razred je enako izključujoč kot aristokracija, vendar nima njene prefinjenosti in viteštva”. Lahko pa bi.

In potem je sistem nihal med liberalizacijami tistih, ki so novemu razredu privilegiranih znali prigospodariti nekaj več belega kruha, in tistimi, ki so razumeli, da če bi šla liberalizacija predaleč, bi to ogrozilo monopol novega razreda, da odloča o svojih privilegijih.

“Če bi komunistom odvzeli njihove lastninske pravice, bi to pomenilo, da bi jih ukinili kot razred”. Ja, Đilas je vedel, zakaj se bodo privatizaciji upirali z vsemi štirimi.

Novi razred ni hermetično zaprt, ampak kooptira vse, ki so mu koristni. “Nikjer in v nobenem času ni bila pot vdanim in zvestim tako odprta kot v komunizmu”, piše Đilas. Vdan in zvest se splača biti še danes. Sistem je izkoriščal idealiste, ki jim je za stvar šlo bolj kot za privilegije. Đilas je bil eden od teh. Ti zanesenjaki so bili “useful idiots” novega razreda.

Kdor je znal voditi posle, je bil tudi uporaben, ne le idiot. “Ker so komunistični voditelji praktični ljudje, hitro sklenejo sodelovanje s tehniki in znanstveniki. (…) Voditeljem je jasno, da industrializacije ni mogoče izvesti brez tehnične inteligence”. Jugoslovanska zgodovina je zgodovina političnih ohladitev in otoplitev, pri čemer pa položaj novega razreda nikoli ni bil ogrožen.

Novi časi

Osamosvojitev in spremembo režima je novi razred sprejel tisti trenutek, ko je ocenil, da nov sistem in nova država za njegovo preživetje predstavljata manjše tveganje kot togo vztrajanje pri starem. Ocena je bila pravilna. Novega razreda sprememba režima ni bistveno oslabila, nasprotno, napol kapitalistični sistem mu je omogočil še boljše pogoje za razvoj.

Več lahko preberete na siol.net. Knjigo Novi razred je mogoče naročiti tudi na Časniku.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


44 KOMENTARJI

  1. Mojstrovina.
    Ko bi le vsi “desničarji” ta tekst prebrali in ga razumeli. Tedaj bi lahko v trenutku naredili preboj in vrgli ta parazitski novi razred iz sedla. Tako pa smo že 70 let njihovi sužnji in padamo na vse njihove finte. Večina pada. Celo orodje v njihovih rokah so. Prostovoljno, ne plačano.

    • Težava je v tem, da Slovenija prave desnice sploh nima. Paradoksalno je, da so lastniki kapitala in sploh razni materialni mogočneži vsi po vrsti izpričani levičarji – novi razred v novih oblekah. Turk je povedal, kar je povedal in napovedal že Đilas, in to drži kot pribito.

  2. Velik delež v tej, kot je zgoraj vehementno označeno, Turkovi mojstrovini, ima Milovan Đilas, komunistični odpadnik. V tej uničujoči analizi režima, ki mu je tudi sam med vojno utiral pot, ga lahko postavimo ob bok velikemu Georgu Orwellu. Edino, kar mi pri tekstu ni všeč, da avtor Đilasa uvrsti med “useful idiots”.

  3. “Položaj novega razreda nikoli ni bil ogrožen!” Res je!
    Obsojeni Bine Kordež bo »Slovenec leta«?!
    Vsako kaznivo dejanje je po moje nemoralno! Berem, da se obsojeni Bine Kordež, ki je oškodoval MERKUR, vede dostojno, analitično, po moje tudi preudarno in preračunljivo. Ima vso pravico.
    A njegovo priznanje krivde za kaznivo dejanje šele potem, ko se je pogodil s tožilstvom, le ne kaže da Kordež predstavlja moralnega človeka, kot to pravi državni tožilec Jože Kozina in tudi nekateri novinarji menijo tako. Obsojenega Bineta Kordeža povzdigujejo na piedestal moralnega človeka, pa še ni odslužil kazni. Ali bodo obsojeni, ki so se pogodili s tožilci in priznali krivdo in se še »lepo in skesano« vedli, postali kandidati še za slovensko osebnost leta? Menda ne!? To ni podpora morali!
    Od kod pa je pojav oškodovanja podjetij? Rektor dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, je v letih 1996/98 izjavil: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.”Predsednik države Milan Kučan, pravnik, pa je na nacionalni TV, torek 15. januarja 2002, izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja! Predsednik države Milna Kučan je imel prav, ne pa rektor! Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, pa je še oktobra 2007 dejal: »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«. Nihče od poklicanih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni niti oporekal. Pravna država tedaj torej ni ukrepala. Ne politika, ne desna, ne leva, ki jo je usmerjal interes Foruma 21. Vse stranke in vlade, leve in desne, dotlej niso sprejele ali ne dojele ključnih EU direktiv! Načrtno ali iz neznanja? Šele l. 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da se onemogoči izčrpavanje prevzetih gospodarskih družb. Vse do tedaj država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Kar je zame še vedno nezaslišano! Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki se prevzema. Prepovedano je, da ta zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Žal je to pri nas še vedno, strogo zaupna in »tabu tema«.Kdo vse je povzročil oškodovanja in propadanje podjetij, slabe kredite »na lepe oči«, bančno luknjo, ki jo vsi plačujemo? Dokler je »oškodovanje pri gospodarjenju« za nagrade izbrancem sprejemljivo, državljanom preostane le še pošteno ustvarjalno delo za »vsak nizko ceno«!

  4. Članek je res mojstrovina, vendar bi se s Pavlom težko strinjal. V bistvu članek ni povedal nič novega, vsi ljudje dobro vemo za kaj gre, vendar smo nemočni, kajti tudi novi razred drži vajeti in oblast res mojstrsko. Njihova mojstrovina oblasti z vsemi povezavami v tujini je nepremagljiva, v rokah trdno drži vse štiri veje oblasti, na civiliziran način se jih nihče ne bo mogel rešiti, revolucionaren način je pa neizvedljiv in nesprejemljiv. Ostane le Božja volja, ki je nenadoma posegla v zgodovino Rusije in Vzhodne Evrope leta 1989. Pa še od tega je imelo korist le nekaj vzhodnoevropskih držav. Če je Pavel mogoče mislil na volitve, se je zmotil, kajti tudi volilni sistem in vse okrog volitev imajo v svojih rokah.

  5. Dober članek, res. A to je vendar akademski in umetniški pogled. Realnost nas tepe. Izhoda ne vidimo. Morbidnost nas uničuje. To dogajanje pri nas je potrebno pospeševati. Zanimivo, da bi zdaj ZL interpelirala Mramorja, ampak iz nekih svojih razlogov, da ne morejo zbrati dovolj glasov za interpelacijo. Čeprav bi vsi odslovili Mramorja.
    A kot pravi Sarkazem, obstaja Božja volja. In ta bo še posegala v zgodvino, ne obupat. Morda že kmalu. Kajti vse težje bo najti vedno novega Cerarja.

  6. Žiga Turk je dober pisec, samo ne strinjam se z nekaterimi zaključki.
    On in pavel rada očitata, da “desničarji” ne razumemo. Jaz pa mislim, da onadva ne razumeta.

    Gre za vprašanje, koliko je zahodna družba svobodna, sedaj in v preteklosti. Jaz mislim, da je kljub vsemu v svetovnem merilu ena bolj svobodnih družb, po drugi strani pa je zelo daleč od tega, da bi jo jaz imel za svobodno.

    • Žiga in pavel, pa še kdo, kot da malikujejo nek sistem, ki ga je ustvarjala zahodna družba v od vojne podrti Evropi in v času hladne vojne. In potem človek, ki nikoli ni zagovarjal nobene socialistične ideje, malo pokritizira kapitalizem in kot da je ta hud komunist. Specialist za take izpade je Bernard Bršič glede papeža.

  7. Eden največjih paradoksov zahodne družbe mi je naslednji: Vsi smo tako ali drugače preko raznih elektronskih naprav priključeni v omrežje.

    • Naši stiki, brskanja po spletu, razmišljanja, itd. so skozi razno statistično analizo na razpolago elitam. Pri nas je to najbrž novi razred. Udba in Orwel sta bila palčka proti temu, ampak tega problema za pavla in Žigo ni. Res je, da na zahodu ni materialnega pomanjkanja, za klasične liberalce kot da je to stanje raja.

    • Sploh te ne razumem
      1.kaj želiš povedati.
      2.kaj natančno kritiziraš pri meni
      3.kaj trdiš, kaj želiš sporočiti drugače kot jaz sporočam

      • Ti se vedno razjeziš, ko kdo kaj reče čez kapital. Bolj ugibam, kot pa trdim, da je problem zagovornikov svobodnega trga ta, da preveč malikujejo kapital.

        Nekateri tvoji komentarji so zelo dobri in jasni in ko si kritičen do cerkvenih ustanov ali do desnice se precej strinjam.
        V ene parih točkah se ne strinjava. Ne vem točno, ker tudi ti včasih zelo nejasno pišeš. Cel kup odklonov stlačiš pod izraz socializem in potem so stvari čisto zamegljene. In bentiš čez vse po vrsti.

        Meni so Bernard Bršič in podobni sumljivi. Čeprav priznam, da jih poznam zelo malo.
        Fino bi bilo, če bi se npr. midva enkrat zjasnila glede pojma “nevidna roka trga”.

        Pa v Turkovem članku mi je zelo nejasen odstavek glede Sorosa.

          • Nikakor.

            Nevidna roka nima blage veze. To podtikajo socialisti, da lahko liberalni trg (kjer je težko za sužnjev ali in parazitirati) obtožijo, da je to nadomestek Boga.

            Ne, ni. Je samo mehanizem, ki omogoča vsakemu od nas, da je akter in lahko spremeni cel tok. Več je akterjev, bolj optimalno je ravnovesje na trgu.

            Problem z Bogom in njegovim nadomeščanjem z Maliki imajo nezreli, infantilna ljudje, ki iščejo ideale.

            Elon Tusk je pogrešal varno nakupovanje preko interneta. Izumil je PayPal.
            Elon je pogrešal kvaliteten e-avto. Izumil je Tesla Motors.
            Elon je pogrešal kvalitetne vesoljska plovila. Izumil je Xspace.
            Elon je pogrešal boljšo, hitrejšo logistiko. Izumil je produkt Hyperloop.

          • Še nisem socialista slišal, da bi kaj takega rekel, da bi na ta način očital liberalcem karkoli. 🙂

        • Ja. Ker šimfanje čez kapital je pa res marksistično in paše v 19.stl.in sindikalisti so res noro zdresirali Folk in celo cerkev.

          V osnovi je kapital nevtralen. Če ga uporablja dober gospodar in podjetnik, je velik blagoslov. Če ga uporablja slab, mafija, oligarhija, F21 – pa je pekel.

          Soros in s tem Turka ne razumem, ker nimam zadosti informacij in znanja. Pač nisem družboslovec. To bi moral Turk bolje razložiti o prednostih in slabostih in definicije odprte družbe. Saj socialisti samo malce definicijo spremenijo, pa vse tako ukrivijo, da svet na glavo postavijo.

          “Tretji smo vljudni in pravimo, da nismo odprta družba. Ker pri frazi “odprta družba” angelski zvončki zazvonijo tudi pri levičarjih. Mecen svetovne levice George Soros ima namreč inštitut za odprto družbo. Ki ima morda tam na Zahodu, kjer so državo menda ugrabili lobisti velikega kapitala, še nekaj smisla. Na nekdanjem Vzhodu pa odprta družba pomeni demontažo novega razreda.”

          Pa še nekaj, kar nima veze, ampak gledam oddajo o slovenski popevki v spomin piscu DV, ki je umrl in vsi moji prijatelji na FB delijo njegova dela:

          A nikoli nisem še nikogar slišal, da so številna ta besedila čista patologija (za rok in pop to sploh velja) :
          npr. Dan ljubezni (malikovanje zaljubljenosti in pasivno tuljenje v luno), pa Mati bodiva prijatelja (o patološki diadi mama-sin).

          • Elon Musk je tudi meni skoraj idol.

            Težko ti direktno odgovorim, rad pa bi razčistil ta vprašanja, glede katerih si stalno prihajava v konflikt.

            Malo daljši odgovor je spodaj.

            Napiši še kaj.

  8. Nekje sem zasledil, da velika-mala mečevalka na Rdečem križu in šefica nekega odbora za javni pravo-novorek Nataša Pirc Musar hrumi nad tem Turkovim člankom.

    Če je to res, potem bo že držalo, da mačka zamijavka, če ji stopiš na rep. Vsaj toliko kot zanjo bi to veljalo tudi za njenega tovarišijsko- kapitalisitčnega življenjskega sodruga.

  9. Dober prerez stanja. Toda to več ali manj vsi že vemo.

    Bolj zanimivo bi bilo slišati, kako se tega rešiti. Gospodu Turku predlagam, da s člankom nadaljuje in poizkuša opisati še to.

  10. Prejemam revijo Razpotja, zadnja številka je na temo Javni interes. To so isti avtorji kot na kritikakonservativna. Revija je precej filozofska, kakšen članek v njej pa je res dober in berljiv. V prvem članku opiše zagovornike države in zagovornike prostega trga. Ideologi na eni in na drugi strani. Da je med njima stalno trenje in da je to trenje potrebno. Če zelo zelo skrajšano povzamem, mora biti med tem dvojim nekakšno ravnotežje. Takšno je tudi moje mnenje.

    Tako da tisti, ki si prizadeva za več države ni nujno pokvarjen in tisti ki sili v prosti trg ni nujno dober. In obratno seveda.

    Kristjani smo včasih bolj socialno usmerjeni in smo podobni levici. Drugič spet pa znamo delat in si ustvarimo kapital in smo podobni desnici. Tako da jih pogosto fašemo v vsakem primeru.

    Kdo so novi razred. To so pač ljudje, ki imajo radi oblast. Taki, ki imajo preveč empatije med oblastnike težko pridejo, niti jih tja ne vleče. Novi razred so dediči revolucije, ampak mislim, da oznaka socialist zanje ni najbolj natančna, briga njih za ideologijo.

    Ampak, kako se jih rešit? Naši liberalci pravijo da je treba samo prodati podjetja tujcem, državo pa čisto oskubiti, pa bo v redu. Kaj pa če potem pridemo z dežja pod kap. Pač pridemo, sploh če poslušam zgodbe znancev, ki so iskali službo pri kakšnem tujem trgovcu. Ali je kapitalska elita na zahodu kaj boljša od naše? V podrto državo pridejo najraje taki, ki rabijo sužnje.
    Jaz od naših liberalcev in od Žige Turka še nisem slišal uporabnega odgovora.


    Moj predlog je tak, da hitrih rešitev nimamo. V tej divjini (slovenski, evropski in svetovni) moramo nekako preživeti in zdržati. Počasi nastajajo otočki zdrave družbe. Časnik je že eden tak, tudi podjetja so kakšna. Med podjetji bi bilo lahko več povezovanja, sedaj ko je internet. Ampak brez teh tehnoloških velikanov, ki te posrkajo vase in potem postaneš del njih, torej nesvoboden.
    Mislim, da je značilnost teh zdravih otočkov, da so kapitalsko pogosto skromna. Kar je na nek način dobro, niso zanimivi za zajedavce.

    • “Moj predlog je tak, da hitrih rešitev nimamo.”

      O seveda je hitra rešitev. Zelo hitra. ZELO!
      Ampak! Je nočemo. NOČEMO!

      In katera je? Pa ve se! Vsi vemo: BOG! Sprejmimo Boga v naše življenje. In že od tistega trenutka bo vse drugače!

      Ampak! Mi ga nočemo! Niti v cerkvi ga nočemo, kaj šele na rdečem bregu. Ja, niti v Cerkvi! Samo poglejmo, kaj smo naredili z birmo. Birmanec se župniku reži v faco, da ni veren … župnik in škof pa mirno nadaljujeta. Kaj so pa prvi kristjani naredili s takimi, ki so se tako norčevali? Berimo Sveto pismo:

      Toda mož po imenu Hananija je z ženo Safíro prodal posestvo in si pridržal nekaj izkupička in njegova žena je vedela za to; drugi del pa je prinesel in položil k nogam apostolov. Peter mu je rekel: »Hananija, zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od zemljišča? Če ga ne bi bil prodal, ali ne bi imetje ostalo tvoje? In ko si ga prodal, ali ti ni bil denar na voljo? Zakaj si v srcu sklenil takšno dejanje? Ne ljudem, temveč Bogu si lagal!« Ko je Hananija slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil. In velika groza je navdala vse, ki so to slišali. Pristopili so mladeniči, ga pokrili, odnesli in pokopali.
      Minile so kake tri ure in prišla je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. Peter jo je ogovoril: »Povej mi, ali sta res za toliko prodala zemljišče?« »Dà,« je odvrnila, »za toliko.« Peter ji je dejal: »Zakaj sta se domenila, da preizkusita Gospodovega Duha? Glej, koraki teh, ki so pokopali tvojega moža, so že pri vratih! Tudi tebe bodo odnesli.« In pri priči se je zgrudila k njegovim nogam in izdihnila. Vstopili so mladeniči in jo našli mrtvo; odnesli so jo ter jo pokopali poleg njenega moža. In velika groza je obšla vso Cerkev in vse, ki so to slišali. (Apd 5, 1-11)

        • Popravljam, pravite da te rešitve nocemo. Ne vem, ni tako enostavno.
          Nekakšno pravilo velja, da so Mu ubogi že sedaj bližje.
          Medtem ko se bogati Zanj ne zmenijo, ceprav so jih ob prisegah pred ostalimi ubogimi polna usta. Tako da ne vem.

      • g. Alfe .. zgodbo sem prebrala. Prosim za pojasnilo, ker ne razumem sporocila.
        Ali je sporno to da je prodal posest ali to da je zadržal del denarja zase ?

        • Tudi meni je zgodba čudna. Sploh glede na skupno lastnino in ko vidimo zlorabe, tudi pohlepni duhovščine.

          Kdo pa ni pohlepen?

          Alfe, prosim vas za razlago odlomka.

    • j … “Kaj pa če potem pridemo z dežja pod kap. Pač pridemo” ..
      ——————
      Delim tvoje mnenje … obema, vzhodni in zahodni pa se gre za isto stvar, združuje ju pohlep po bogastvu, samo da vsaka na svoj način izčrpava preostale, ki se s tem ne strinjajo.

  11. “… Mecen svetovne levice George Soros ima namreč inštitut za odprto družbo. Ki ima morda tam na Zahodu, kjer so državo menda ugrabili lobisti velikega kapitala, še nekaj smisla. Na nekdanjem Vzhodu pa odprta družba pomeni demontažo novega razreda”
    —————
    Po “zlomu” komunizma je finančno pomagal prav posebej v vzhodnoevropskih državah pri odpiranju zavodov, spomnim se da ga je odprl tudi pri nas. Seveda je takoj sledila ugrabitev, predvidevam da so ga pretentali (le koga niso). Iz tega sledi, da bi postal v primeru da zaživi, grožnja … zato ne razumem, zakaj na vzhodu potem le-ta ne bi imela smisla ?

    • Soros je financiral takšne projekte, kot je pri nas Mirovni inštitut.

      Je teza, da so ga pretentali. Ampak pretentati nekoga, ki je sposoben zbrati skupaj težke miljarde??? (Za lažjo predstavo, miljarda dolarjev je približno deset kubičnih metrov stodolarskih bankovcev.)

      Meni se zdi bolj verjetno, da je Soros od vsega začetka marksizem vidi kot sredstvo za dosego nekih sebičnih ciljev. Ne vidim kakšne bistvene razlike med takim kapitalistom in novim razredom.

      Elon Musk mi je recimo v redu kapitalist. Ampak mi je bolj kot ne eden redkih.

      Taki kot so lastniki visokotehnoloških podjetij, npr. Googla, Microsofta, Appla, Facebooka ali pa veliki trgovci, itd. – ponujajo neke zastonj rešitve, dobre? (predvsem privlačne), ampak… Pravijo, da če za nek produkt nič ne plačaš, potem si ti produkt. Tako da je pri njih najbrž spet ista mentaliteta.

      Ampak za naše liberalce ta moja dilema ne obstaja…

      • “… ne vidim kakšne bistvene razlike … ”
        ——
        Jaz pa jo vidim, sploh ker sem brala njegovo knjigo Kriza gl. kapitalizma, v kateri iskreno razlaga kje vidi pasti ureditev novodobnega sveta. Saj kdo pa lahko bolj razume kot nekdo, ki se s tem že celo življenje ukvarja in pozna mehanizme ki poganjajo sistem.

        • Jaz Sorosa ne poznam preveč, da bi lahko kaj dosti sodil. Ampak napisati “iskreno” knjigo je lahko tudi trik, da si pridobiš čustva ljudi. Ali je v njej kaj uporabnega? Bolj štejejo dejanja.

          Kakorkoli, LGBT in podobna levičarka društva še vedno dobivajo kar dosti denarja od nekod.

          • Ja, je financiral Mirovni institut … ampak, najprej je bil Zavod za odprto družbo. Še Markeš, takrat ko je bil še na Magu, je pisal da je tam zaposlena Kučanova hčerka in se spraševal, kako je to mogoče.
            Potem je na hitro, kot vedno, zavod izginil in se preimemoval v Mirovni institut.
            Ne vem če je soros zares lahko sledil svojemu denarju, glede na domace razmere ki jih težko sledimo, bi rekla da ne.

          • j .. “ali je v njej kaj uporabnega”
            ——-
            Promovira odprto družbo. Pravi, da je najmocnejši argument v njen prid ta, da ponuja neomejen prostor za izboljšave …da gre za trik pa ne verjamem.

          • … hvala, samo preletela, menim da gre za propagando.
            Če je kdo v taki nemilosti, je še posebej pomenljivo.

          • Saj jaz sem tudi samo preletel. Ne obremenjujem se s takimi stvarmi, niti me ne zanima preveč Soros. Tako da o njem kaj več ne morem.
            Predvsem se mi zdi precej kapitala, ki od zunaj prihaja v našo državo, močno spornega. Samo nimam znanja niti časa, da bi se s tem kaj dosti ukvarjal. Kaj več pričakujem od ekonomistov.


            Mi je pa močno dalo misliti zaupanje , ki ga imamo ponavadi ljudje v neko močno avtoriteto, za katero verjamemo, da nam želi dobro. Pripravljeni smo mu odpustiti marsikakšen zdrs in naši možgani nikakor nočejo razmišljati o možnosti, da bi bil nek človek lahko močno pokvarjen. (Saj je pojav isti pri častilcih Kučana ali koga drugega.) Tako je človek narejen, tako je bilo najbrž že v plemenskih skupnostih.

            Govorim iz lastne izkušnje. Sem že večkrat napisal, da se mi je enkrat podrl svet, ko sem podvomil v verodostojnost avtoritet, ki sem jim v neki preteklosti zaupal. To je grozno, ko ugotoviš, da so tisti, v katere si prej polagal upe, ene navadne barabe. Nenadoma je človek popolnoma sam in temu se možgani želijo na vsak način izogniti.
            Ampak potem človek te stvari predela in počasi ugotovi, da je čedalje bolj svoboden. Če ima še to srečo, da ima vero v Boga, ki je popoln, potem je čisto v redu.


            Tako da na nek način očitam Žigi Turku in še komu, da zaupajo v neke ljudi ali pa v nek sistem, ki mogoče sploh ne obstaja.

      • Podobno kot so v Hypo banki najeli naše direktorje, ki so jih potem okradli. Tako je tudi z Mirovnim institutom.

        • Hypo ne poznam preveč, vem pa za trgovce.

          Ravno v tem je problem klasičnega liberalizma.
          Lastnikom je bistven dobiček, za ostalo jim ni mar. Pravzaprav namerno zamižijo, če neka sporna stvar veča dobiček.

          Recimo kadrovnik neuradno reče bodočemu zaposlenemu, da pri njih ni bolnišk ali pa da se dela 10 in več ur in podobne finte.

          Moralen človek oz. lastnik tega ne bi dopuščal. Ampak konkurenca je huda in take stvari je treba počet. Proti temu se pravno ne more nič, v najboljšem primeru je lahko žrtev kadrovnik.

      • Mali podjetniki so bistvo kapitalizma. Zato jaz podpiram kapitalizem, ker je najbolj fair mehanizem delitve ustvarjenega.

        Velike korporacije hitro podkupujejo birokrate (crony) in svobodni trg spridijo sebi v prid s pomočjo večje skorumpirane države.

        Pri Sorosu spekuliram, da denarno zalaga socialiste, da jih potem on vodi in pripravi kakšne borzne zlome in uspehe v svetu, kjer sam par dni prej edini ve za to in lahko kasira super dobičke.

        • Z vsem napisanim se strinjam razen z besedo kapitalizem. Bolj primerno bi bilo prosti trg.

          Ampak ne kakršenkoli prosti trg. Pač pa prosti trg po meri malih podjetnikov. Ta ne nastane kar sam od sebe, pač pa ga je treba gradit in negovat. In pa prosti trg je treba obravnavat celostno, ne samo z vidika kapitala. In ne samo podjetnikov, pač pa tudi novinarjev, umetnikov, itd. Pomembna je tudi družina, skupnost, lepota.

          Tak prosti trg (ali pa proste trge) je možno graditi tudi znotraj “divjine”, kot je socialistična država ali pa korporativni kapitalizem. To so majhni otočki, ki že obstajajo in v njih je svet lepši. In tu pogrešam več akcije s strani ekonomistov in liberalcev. Nočem z dežja pod kap, da zamenjamo novi razred z nekim drugim razredom, pa še tujci po vrhu.

          Seveda bi vsi radi spremenili cel svet ali pa celo našo državo ampak to ni tako enostavno. Po krščanskem verovanju to sploh ni možno, zaradi izvirnega greha. Nekateri ljudje so pač aktivno proti Bogu in proti naravnemu redu. In tudi ni naša dolžnost, da se po nepotrebnem sekiramo zaradi ostalih.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite