Z oblastjo zasvojeni levičarji so v abstinenčni krizi

9
Gorje nam, ko nastopi zadnja faza abstinenčne krize, to je delirij. Trojke so pripravljene, kocke tudi, kolesa so napumpana z zrakom in kolesarji – apokaliptični jezdeci so napumpani z levičarskimi ideologijami. Foto: Demokracija

Levica je v abstinenčni krizi

Levi politiki in njihovi številni sopotniki (od nevladnih organizacij do sindikatov, od medijev do nekaterih samostojnih kulturnih delavcev) so zasvojeni z oblastjo. Gre za hudo bolezensko stanje odvisnosti od oblasti, na kateri so že desetletja. Splošno znano je, da odvisnik potrebuje vedno večji odmerek mamila in se pogreza globje in globlje v svoj svet in svoj prav. Ko hlasta po nujnem dnevnem odmerku, pozabi na svoje človeško dostojanstvo in do mamila poskuša priti tudi na najbolj nizkotne načine. Če ostane brez mamila, se pojavi abstinenčna kriza, ki se stopnjuje v delirij. Šarec je levico, pa naj to priznajo ali ne, spravil v abstinenčno krizo, ker jim je onemogočil absolutno in trajno oblast. Stanje je zanje nevzdržno, čeravno živijo v prepričanju, da si bodo zapravljeno oblast kar se da naglo in z vsemi sredstvi znova prigrabili.

Gorje nam, ko nastopi zadnja faza abstinenčne krize, to je delirij. Trojke so pripravljene, kocke tudi, kolesa so napumpana z zrakom in kolesarji – apokaliptični jezdeci so napumpani z levičarskimi ideologijami.

Kako naj si pojasnimo dogajanja, bolje rečeno frontalni napad na slovensko vlado? Edini odgovor je: zbogom zdrava pamet. Zdrave pameti v Sloveniji ni več, državljani smo sleherno uro dneva in noči vpeljevani v skušnjavo grehov in negativnih čustev, ki so: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, lenoba. Levi politiki iz opozicijskih strank in vodilni mediji živijo v neverjetnem sožitju, ko nas potiskajo v te skušnjave. Mediji so vladi še pred njenim uradnim nastopom žugali z gorjačo, zdaj pa ne mine dan, da ne bi padalo po njeni glavi in hrbtu. Nasprotno pa so ravnali in ravnajo z dokazljivo nesposobnim trojčkom levih strank, ki jih je Šarec ob koncu svojega resničnostnega šova (kmetije) spravil ob oblast.

Zaupanje osrednjim medijem in čredni nagon na družbenih omrežjih

Takoj po veliki noči so ustvarjalci in merilci javnega mnenja sporočili, da se je zaupanje Slovencev v javno hišo RTV povečalo. Neverjetno! Dnevno razpihovanje sovraštva, napuha in nevoščljivost, nato pa še prenosi bogoslužij so obrodili sad in zrela hruška je padla v povprečen slovenski dom – zadovoljstvo in zaupanje v RTV SLO. Slepo zaupamo mediju, ki najde žrtev, selektivno zbira dokaze in priče, sodi in obsodi ter tudi medijsko umori. Danes sodišč ne potrebujemo več, kot je pronicljivo ugotovil Ervin Schwarzbartl, saj njihovo delo vehementno opravlja televizija.

Ker do nedavnega zaradi »Janševe diktature in izmišljene pandemije« ni bilo mogoče debatirati za šanki o dozdevni opravilni nesposobnosti in v nebo vpijoči skorumpiranosti vlade, so si dežurni nergači različnih barv in prepričanj dali duška na družbenih omrežjih. Niso ostali samo pri pritoževanju čez namišljene krivice, o katerih jim je med drugim pritrdilo celo Ustavno sodišče, ampak so se organizirali za naklepna množična kršenja vladne uredbe. Ali imamo res toliko prepametnih sodržavljanov ali je to zgolj napuh in ne nazadnje lenoba za samospraševanje o početju slehernika?

Levi politiki imajo problem, ker vlada ni izvršni svet levice

Občudujem člane vlade, da v resnično težkem obdobju krize vztrajajo in z nečloveškimi napori skrbijo za dobrobit vseh državljanov. Smo res že pozabili, da so le štiristo kilometrov zahodno od nas z vojaškimi tovornjaki odvažali mrliče v množične grobove?

Obnašamo se slabše od razvajenih otrok in se ne zavedamo, da bi se to lahko dogajalo tudi pri nas. Namesto zahvale Bogu in požrtvovalni Janševi vladi ter ne nazadnje tudi Šarčevi strahopetnosti, s katero nas je ta obvaroval najhujšega, brskamo po »naših« in »nenaših« prodajnih pogodbah, presojamo, kdo je smel in kdo naj ne bi smel v kritičnih trenutkih priskočiti na pomoč. Ob preteči nevarnosti in nenehnem podlem nagajanju medijev družno s tremi opozicijskimi strankami naj bi se predsednik vlade po nasvetu Aleksandra Čeferina smehljal in vlival državljanom optimizem.

Čeferin, menda zaradi vsega, kar se je dogajalo in se še dogaja zaradi pandemije v Združenju evropskih nogometnih zvez, tudi z vašega obraza izginja nasmeh.

Aktualna oblast je s koronazakonoma odobrila obilno finančno pomoč in že so bili na delu prepametni nergači in zlobneži v medijih in na družbenih omrežjih. Kritizirali so nerazsodno zapravljivost in podkupovanje volivcev ter nepravično razdeljevanje subvencij. Ali se pomoč (v časovni stiski) res da tehtati z lekarniško tehtnico ali gre za pregovorno slovensko nevoščljivost?

Upravičene ali neupravičene kritike koronazakonov so bile tudi koristne, ker smo ob njih lahko spoznali, kam vse in koliko denarja ponikne pri prerazdeljevanju v »mirnodobnem« času.

Evropska (ne)solidarnost

O evropski solidarnosti pri življenjsko pomembnih stvareh je težko govoriti. Solidarnosti med Evropejci oziroma evropskimi državami preprosto ni. Svetla izjema so višegrajske države, trn v peti starim zahodnoevropskim demokracijam, ki bolehajo za sindromom večvrednosti. V Evropski komisiji imamo komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča. Slovenci smo se zmrdovali, s kako nepomembnim resorjem nas je predsednica EK ob sestavljanju komisije odpravila. Čas je kaj hitro opravil svoje in iz obrobnega bi lahko in bi moral nastati eden najpomembnejših resorjev v letu 2020.

Upam, da se motim, vendar izražam skrb, da je v koronakrizi naš komisar opravil komajda kaj več od nekaj fototerminov. Očitno so mu evropske države za krizno upravljanje iz Bruslja preblizu.

Pred dnevi se je komisar Lenarčič pojavil v javni hiši RTV. Namesto ostre kritike o kriznem neupravljanju EU mu je ljubljanska TV (z)voditeljica našlogala vlogo novega obraza in rešitelja krize naše levice. Res se ni bati, da bi za petkrat manjšo plačo zapustil udoben bruseljski fotelj in se ukvarjal s kriznim upravljanjem levice v dolini Šentflorjanski; ali pač, nikoli ne reci nikoli.

Sapo zapira spoznanje o solidarnosti evropskih levičarjev pri širjenju laži in papagajskem ponavljanju izmišljij o zatiranju in smrtni nevarnosti, v kateri naj bi se znašel Blaž Zgaga. Z lažjo in odličnimi zvezami je prejel nagrado iz rok lahkomiselnih žirantov (do sedaj) ugledne radijske postaje Deutsche Welle, Slovenijo pa je zaradi bolestne averzije do predsednika vlade pahnil med države, kot so Venezuela, Kitajska, Turčija, Iran, Zimbabve, Uganda …

Znova se je potrdila genialna misel poljskega filozofa Kolakowskega: »Laž je nesmrtna duša komunizma.«

Tako imenovana »vladna depeša«, s katero je vladni urad za komuniciranje pri Svetu Evrope poskušal oporekati lažem o preganjanju novinarjev in razkriti okuženost slovenske medijske krajine s komunizmom, je le Blažev žegen za oprano slovensko pamet.

9 KOMENTARJI

  1. Problem levice je še hujši, ker se slo po oblasti zlepi s sovražnim odnosom do desnice.

    Prav to pa je rešilni ključ za desnico in slovensko skupnost, da pokaže, da zna vladati modro in pritegniti vse slovenske ustvarjalne sile za pozitivne cilje, ki krepijo skupno in posamično dobro.. V bistvu gre za vzgojno politično delovanje, ki spreminja negativno miselnost v pozitivno!

  2. Desna vlada naj s svojo umirjeno modrostjo topi sovraštvo v slovenski skupnosti predvsem:

    – z vrednotnim in umirjenim besednjakom
    – z vrednotnimi cilji
    – s pritegnitvijo vseh ustvarjalnih sil
    – z uveljavitvijo ustavnih temeljev ter pravic in svoboščin
    – z resničnimi dejstvi, dobro argumentacijo in dokazi…

    • Ko razmišljam o sestavi janševe vlade, pridem do določenih zaključkov in nekaj mi pravi, da je Pivčeva morda podtaknjena, sklepam pač po njenih izjavah! Ni mi jasno kaj je z g. Počivavškom, ki so ga namočili v zrežirano afero okrog zaščitnih mask! Trdno sem prepričan, da je sodeloval v tej zgodbi pošteno, lahko se motim! Mlad obrambni minister Tonin je za tako odgovorno mesto v vladi neprimeren in še nekaj, mene ni prepričal! Afera okrog nabave zaščitnih mask je marsikaj razkrila, kako sta se kar iznenada pojavila g.Čeferin in g.Pečečnik? Zunanji minister Anže Logar je brezkopromisen in poln energije, všeč mi je njegov odkrit odnos in nastop do opozicije! Stari ”mački” in ”mačke” iz prejšne vlade J.Janše so zagotovo dobra in zanesljiva ekipa! Težka naloga in prepričan sem, da ji bo odločen in vztrajen Janez Janša kos! Težke cilje
      si je zadala Janševa vlada , opozicija je glede na sestavo politični artefakt , ki ne izbira sredstev za obstanek
      v vladi, ki je zatočišče stremuhov in opurtinistov , ki že dolga leta kujejo zarote in spletkarijo v druščini
      orto komunistov, katerih cilj je nadaljevanje plenjenja in uzurpacije! Dejstvo je, da je Novakova v zgodovini
      desnice sodelovala s figo v žepu in paktirala z levico po principu, jaz tebi, ti meni ! Grozljivo je, da sta bili
      slovenska vojska in policija prepuščeni nesposobnežem in špekulantov, ki so delali po direktivah sivega
      možička!

  3. Avtor ima prav: slovenska družba je močno bolna, pa ne zaradi koronavirusa. Svitase ponuja sicer odlično zdravilo, ki pa ima eno slabost: deluje zelo počasi in daje rezultate na dolgi rok. Vseeno mislim, da je za začetek potrebno malce bolj radikalno zdravilo, čeprav s stranskimi učinki. Tisto, ki bo vsaj nevtraliziralo strup, ki ga izločajo patogeni organizmi z generičnim imenom: kulturni marksizem. Ti zajedalci so nevarno mutirali iz revolucionarnih v kultur(nišk)e. Ne ubijajo direktno, ampak posredno, prikrito in zahrbtno. Prva doza tega radikalnega zdravila naj bo v obliki vladnega odklapljanja nevladnih organizacij od proračunskih priključkov (saj, zavraga, zato so nevladne). Bo bolelo, ampak bo delovalo.

    • Kapodistrias , odklop nevladnih organizacij ne bo uspel , “nevladne organizacije” so samo na papirju v resnici pa so aditiv za boljše delovanje levičarske mašinerije ! Odklop ne pride v poštev za kar bodo poskrbele levo orientirane stranke v parlamentu !

  4. Zasvojenost od oblasti in abstinencni sindrom, ko nimajo levi vsega pod kontrolo, sam ugotavljam, tudi tule v komentarjih, ze leta. Ne zdrzijo, da bi kdo drug vladal niti mesec v miru. Delirij takoj, ko padejo v opozicijo.

    To je mentalno stanje. Del je psihicno nazorski, drugi del je v obrambi konkretnih materialnih interesov. Pomislimo samo na 1 milijardo Irancev pod embargom, oprano v NLB. Kaj ce nova vlada doseze, da se vse to razkrije, da ta skandal dobi imena in priimke in da se jih sprocesuira na sodiscih in poslje tja, kamor si zasluzijo? Zato tudi tak delirij ob zamenjavi vodstva NPU ( Crncec je zacel z biciklom krozit po Trfu republike) , ki naredila nic, ker je dosedanji direktor sam pomemben del zgodbe Irangatea.

  5. Slovenski prokomunisti v strankah, medijih, civilni družbi in drugod so postali pravi Minotaver, pošast, ki v slovenskem labirintu požre se, kar vidi. Toda tudi Minotavra je enkrat konec. V grškem mitu ga je ubil Tezej. V slovenskem ga je začela ubijati ta vlada. Vsako ogrožanje njihovih domnevnih nadpravic, doživljajo kot ubijanje. Zato ta pol bik, pol človek povzroča takšen kraval, da se še Evropa malo trese.

    Toda vlada mora preprosto delati naprej. Tezej je pošast ubil z mečem. Orožje, ki ubija slovensko pošast, sta dobro delo za vse in resnica.

  6. Revolucionarji, pijani od zmage revolucije, so nabijali in nabijali revolverje, puške in brzostrelke in v tisočih in tisočih streljali ljudi, ki niso verovali v revolucijo. Da ne bo pomote: dogajalo se je v Sloveniji!
    Skozi vso obdobje vojaške diktature so si s silo in kasneje s perfidnostjo in ustrahovanjem zagotavljali oblast. Tudi v parlamentarni demokraciji menijo, da jim oblast pripada. Zaradi revolucije in pobijanja. Nedolžna kri je garant za njihovo oblast do konca vseh vekov, menijo.
    Njihovi psihiatri so menili, da bodo znoreli, če bodo predolgo brez oblasti. Zato morajo drugo stran, ki je slučajno na oblasti, zelo hitro vreči s prestola, če hočejo ohraniti še tisti košček mentalnega zdravja, ki ga imajo. Zato zdaj norijo in tacajo ulice s kolesi. Kolesotacači so samo njihovi “koristni bedaki”, ki jih izkoriščajo, da pridejo do oblasti. Potem je možno, da jim bodo zaplenili tudi kolesa. Gospodarji zahtevajo brezpogojno in brezprizivno oblast.
    Vse že videno! Kolesarji pa imajo pamet v pedalih.