Sedaj pa berem, da so »zadeve«, ki so jih včasih obravnavala sodišča, prevzeli kar mediji v svoje roke. Berem. Ker sem zelo naglušen, pač berem. S 95-odstotno izgubo sluha v monologu še razbiram z ustnic (znakovnega jezika ne obvladam), gledam pa samo podnaslovljeno. Toliko, da se ve, zakaj berem, ne gledam pa televizije.
Sedaj pa k bistvu. Ker sem bil v komunizmu večkrat sodno preganjan in celo zaprt, vem, da sodišča »zadeve« običajno obravnavajo tako, da se soočita tožilstvo in obramba. Oboji smejo vabiti na obravnavo priče.
Kar so včasih obravnavala sodišča, so prevzeli kar mediji v svoje roke
Sedaj pa berem, da so »zadeve«, ki so jih včasih obravnavala sodišča, prevzeli kar mediji v svoje roke. To se dogaja v tolikšni meri, da sodišč ne potrebujemo več. Je že res, vsaj meni se zdi, da mediji o rimskem pravu, poštenju, resnicoljubju, pravičnosti, sorazmernosti … nimajo pojma, a to jih ne moti. Opažam pa, da procesne zadeve mediji, v glavnem levo usmerjeni, obravnavajo pristransko. »Obsojajo« in krivijo brezprizivno, vabijo na »razpravo« priče, ki jim ustrezajo, zagovornike pa ignorirajo. Pravzaprav razprave ni, je zgolj zasliševanje brez možnosti obrambe. Protagonisti (novinarji, kolumnisti …) se naravnost zgražajo, če katera stranka pri obravnavi predlaga pričo v svojo korist ali želi predstaviti dokaz v obrambo. Obrambo običajno ignorirajo, njim nevšečna dejstva zamolčijo ali jih prikrojijo po svoji presoji. O osebnem dostojanstvu posameznika in spoštovanju enakosti pred sodiščem ali celo človekovih svoboščinah in pravicah ter spoštovanju ustave mediji še slišati nočejo.
Če novinarju ali novinarki kakšna pripomba »obtoženega« ni všeč, ga gladko prekine, pri montaži izreže ali spregleda oziroma presliši.
Četrta veja oblasti pere možgane
Torej sodišč kot tretje veje oblasti ne potrebujemo več. Imamo pa četrto vejo, ki nam pere možgane, vse ve, se ne moti in se ji zato ni treba nikomur opravičiti. Temu se reče liberalna demokracija!? Ste že slišali za sodne zmote in izplačilo odškodnin krivično obsojenim. Vam je poznano večstopenjsko sojenje in celo zastaranje? Mediji za to še niso slišali, ker bi sicer ne ravnali tako, kot ravnajo.
Tako imenovanim »raziskovalnim novinarjem« (kako zveneč naslov, kot kakšen doktor znanosti ali izumitelj) in njihovim »hišam« manjka samo še pravica do izreka kazni in sodišča lahko dokončno ukinemo.
Mediji so »dokazano« zelo učinkoviti, hitri, prepričljivi, verodostojni in dokončni. Rehabilitacije »obtoženega« niti opravičila ni. Tudi vrnitve dobrega imena ni, saj nekrivde ne priznavajo. Novinarji pa so zaščiteni kot … To še posebej velja za tiste iz tistih medijskih hiš in založb, ki se financirajo iz državnega proračuna ali od kakšnih razdiralnih in povzpetniških mafijsko-kriminalnih mogotcev.
Financiranje medijev po novem
Zato osebno zagovarjam (to je moje nepreverjeno, ne pa zlonamerno stališče), da se naj mediji sami financirajo, pa ne z bedastimi reklamami idejnih podpornikov, ampak zgolj iz prodaje »medijskih storitev«. Za tiskane medije ni problem. Za gledane oddaje prek omrežij pa s prostovoljnimi prispevki ali članarinami podpornikov podobno kot v puščico v cerkvi ali za Karitas … Enako mora veljati tudi za vse nevladne organizacije in društva. Zakaj moram kot davkoplačevalec biti prisiljen plačevati nekaj, v kar ne verjamem, kar me ne zanima niti mi ne koristi niti ni v splošno dobro niti ni družbeno koristen projekt. Iluzija? Da, a duši dobro de!
Ideala ni, to vem
Saj vem, da absolutne resnice prav in res ni. Toda zdi se mi, da se v gonji za oblast in ob brezobzirnem nasprotovanju levih medijev vsemu, kar ni »liberalno«, ampak diši po konservativnem, vedno bolj oddaljujemo od načel spoštovanja različnosti in dostojanstva ter osebne svobode mišljenja. Namesto sodišč obsojajo mediji in »aktivisti« ter politični nasprotniki legalno izvoljene oblasti z interpelacijami in hujskaškimi in sovražnimi pouličnimi »linči«.
Mimogrede, takšne Slovenije si pa kljub vsemu nisem predstavljal, ko sem sodeloval pri osamosvajanju. Naivno sem verjel, da bom živel na starost v bolj urejeni, pravni in demokratični državi, drugačni kot je bila Jugoslavija; kjer me bodo mediji obveščali o preverjenih dejstvih, mišljenja ter stališča komentirali ločeno, država pa bo spoštovala ustavno zagotovljeno ločitev treh vej oblasti in svobodo govora brez izigravanja.
