Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal

dr. Ivan Štuhec: (Foto: Polona Avanzo)

Sami moramo skrbeti za dober imunski sitem, ki pa nam lahko drastično pade, če vsak dan bentimo nad vlado in njenimi ukrepi. Če smo tako negativno razpoloženi, nam tudi tretji odmerek cepljenja ne more pomagati. Kakor pravi pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Virus je med nami, pomagajmo si sami z vsem, kar imamo na razpolago, in Bog nam bo pomagal.

Konec avgusta je v nemškem mestu Osnabrueck potekal mednarodni kongres Evropskega združenja katoliških teologov pod naslovom: Stvarjenje – preobrazba – teologija. Med drugim je profesor filozofije iz Passaua dr. Christian Thies iskal odgovor na znano Kantovo vprašanje, kaj smemo upati na področju ekološke problematike v luči covida-19. Najprej je primerjal razmere v času pandemije španske gripe z razmerami v času pandemije covida-19. Za izhodišče je postavil hipotezo, da je obvladovanje pandemije covida moralni uspeh sedanjosti.

Zakaj? Zato, ker je španska gripa na bistveno manjšem teritoriju terjala 20 milijonov mrtvih, covid pa do sedaj 4,5 milijona. Za koronavirus se ve, od kod prihaja, za špansko gripo se ni vedelo, kje je vir. Sedaj smo dobili cepivo v enem letu, takrat so to bile samo sanje. Danes se zahvaljujoč sodobnim komunikacijskim sredstvom informira ves svet, takrat to ni bilo možno. Organizacijsko-logistično smo bistveno bolje opremljeni kot v prvi polovici 20. stoletja. Moralna zmaga je tudi to, da se je poskrbelo za najbolj šibke in ogrožene. In končno o vsem poteka javna razprava.

Vse to govori v prid postavljeni hipotezi, da smo dejansko sedanjo pandemijo dobili veliko bolj pod kontrolo kakor katerokoli drugo podobno nesrečo.

Reševanje življenja predpostavlja tudi samoomejevanje, a človek tega velikokrat ni pripravljen sprejeti

Seveda obstajajo tudi pomisleki in ugovori. Ti izvirajo iz dveh etičnih predpostavk. Prva je utilitaristična, ki gleda na korist posameznika. Ugovori iz tega zornega kota gredo v smeri omejevanja človekove svobode. Tako se pojavljajo teorije o tem, da virusa ni, da je vse skupaj daleč pretirano, da so v ozadju politični interesi obvladovanja ljudi in podobno. Druga smer izhaja iz deontološke etike, ki temelji na spoštovanju dolžnosti oziroma predpisov. Ugovori iz tega zornega kota kritizirajo zdravstveni sistem, ki zanemarja druge bolezni, kar delno drži. Postavlja si vprašanje, kaj je večja vrednota: ali življenje ali človekovo dostojanstvo in svoboda. V tem paketu najdemo zagovornike splava in evtanazije, ki zagovarjajo, da sta človekovo dostojanstvo in svoboda nad življenjem. Dalje so zagovorniki te teorije mnenja, da je življenje itak končno, in če je sprejemljivo, da ljudje umirajo na cestah in zaradi ekoloških posledic, potem je tudi sprejemljivo, da umirajo zaradi okužbe z virusom.

Thiese je postregel s podatkom, da zaradi ekoloških posledic tedensko umre tri tisoč ljudi, kar je več kot zaradi covida.

Thiesejeva zaključna teza je bila, če smo se pri covidu-19 pripravljeni samoomejevati in sprejeti ukrepe, ki jih predpisujeta stroka in oblast, ali smo pripravljeni to isto praktično življenjsko držo prenesti tudi na področja ekološke problematike, ki od nas zahteva odpoved in samoomejitev. Odgovor na to tezo je odprt, tako kot je odprt odnos do pandemije covida. Nekateri so pripravljeni spremeniti način življenja, drugi ne.

Virus se trenutno najbolj širi po šolah, oglasil se je celo Branimir Štrukelj

Branimir Štrukelj

V Sloveniji sta stroka in politika pred poletjem opozarjali, kaj nas čaka jeseni, če ne bo dovolj visoke precepljenosti prebivalstva. Starejša generacija je priporočilo vzela resno, mlajša pa ne. Tako imamo sedaj v bolnišnicah vedno mlajše paciente, ki so zboleli za covidom-19.

Virus se trenutno najbolj širi po šolah, tako da se je oglasil celo dežurni kritik vlade in šolske ministrice, večni sindikalist Branimir Štrukelj, naj se šolniki cepijo.

Ob vsem tem se postavlja vrsta vprašanj. Eno izmed njih je, ali moramo res doživeti katastrofe, da prihajamo k pameti. Bojim se, da nas tudi katastrofe ne spametujejo. Če bi nas, bi po drugi svetovni vojni ne smelo biti več nobenega oboroževanja niti nobene vojne. A vsi vemo, da ni tako in da se po vsaki vojni začnejo razvijati novo orožje in netiti nova žarišča, kjer se orožje v živo preizkuša. Tudi nobena nalezljiva ali drugače zelo razširjena bolezen nas ne spametuje. Lahko da posameznike, kolektivne zavesti pa gotovo ne. Jezus je že imel prav, ko je ljudi primerjal z ovcami in ugotavljal, da te nimajo pastirja ali da se ti oblačijo v njihove kožuhe, v resnici pa so volkovi, ki jih ogrožajo.

Je Afganistan kaj naučil svet in njegove politike?

Zadnji primer izbrisa zgodovinskega spomina je Afganistan. Nemški pesnik Theodor Fontane je davnega leta 1859 napisal pesem z naslovom Tragična igra v Afganistanu, v kateri govori o trideset tisoč angleških vojakih, ki so vsi padli, samo eden se je rešil. V Afganistanu je izgubila vojno Sovjetska zveza, tri vojne je izgubilo veliko angleško kraljestvo, sedaj sta jo izgubila Amerika in Nato. Kaj smo se torej naučili iz zgodovine? Popolnoma nič, ker je vsaka generacija tako pametna, da preteklih ni treba nič vprašati in še manj spoštovati. Cena dogme o napredku in razvoju se nam že postavlja v obliki različnih računov, kot so ekološke in druge katastrofe, a mi živimo naprej, kakor smo živeli do sedaj, ne da bi se ustavili in vprašali, kaj nam hoče povedati covid-19 in kaj nam hoče povedati zadnja katastrofa v Afganistanu?

Tehnološki razvoj nam je dal izjemna sredstva, a pandemija covida-19 je pokazala vso ranljivost človeka

Vsi se spomnimo, kako so nas v šoli učili, da bo znanost vse rešila in dala odgovore na vsa vprašanja, tudi na tista, ki jih vera razglaša, da so dogma. Prav znanost je bila glavno orožje šolnikov proti veri. Sedaj ko znanost pravi, da se je treba cepiti, je prav med šolniki veliko protestnikov, ki naenkrat tej znanosti, katero so do včeraj kovali v nebo, ne verjamejo več. Prav ima na začetku omenjeni filozof Thies, da smo moralni zmagovalci nad covidom-19, če sledimo primerjavi s špansko gripo. Tehnološki razvoj nam je dal veliko izjemnih sredstev, medicina in znanost, ki sta v ozadju, nam pomagata bolj kot kadarkoli prej. Vendar ne eno ne drugo ni absolutno, stoodstotno in rešitev za vse.

Prav pandemija covida-19 je pokazala na človeško majhnost, šibkost in ranljivost kljub vsem sredstvom, ki jih imamo na razpolago.

Pričakovati bi bilo, da se ljudje tega zavedajo in da se nehajo napihovati kot žabe v svoji vsevednosti in pametnosti. Z drugo besedo: več zdrave ponižnosti bi bilo dobrodošlo zdravilo, predvsem v tistih sredinah, ki pametujejo okrog ukrepov za omejitev pandemije.

Kako je v Nemčiji, kjer se pravila spoštujejo in se tudi po mestih zoper njih protestira

Le kaj bi rekli razni ljubljanski kolesarji, če bi se jim zgodilo to, kar se je meni ob prvem nakupu kruha v Nemčiji pred kratkim. Z masko sem pristopil do pulta in povedal, kaj želim. Trgovka me je pogledala in rekla:

»Ne morem vam dati tega, kar želite, ker nimate prave maske

Prvi hip mi nič ni bilo jasno, kaj je z mojo masko narobe. Nakar mi je rekla: »Morate imeti masko FFP2

»V redu, in kje jo lahko dobim?«

»Tam pri blagajni v trgovini,« mi je prijazno odgovorila.

Tako sem s svojo nepravo masko šel skozi trgovino do blagajne, kupil pravo masko in z njo ponovil postopek v pekarni, ki je bila znotraj istega prostora kot trgovina. Tako to gre v Nemčiji, kjer se pravila spoštujejo in se tudi po mestih zoper njih protestira.

O nelogičnostih, ki se dogajajo, se je treba pogovarjati civilizirano

Tudi v tem primeru gre za nelogičnost. Če sem imel napačno masko, bi me morali na to opozoriti pri vhodu. Morda je tam to pisalo, pa nisem prebral navodil. Ampak, kje pa naj kupiš pravo masko, ne da bi z napačno vstopil? Še večja nelogičnost je, da ti v pekarni izza pulta, ki ima pregrado iz pleksija, nekdo ne da kruha, v sosednjem lokalu pa ti prinese kavo in se ti približa na deset centimetrov. S temi ukrepi je res križ, ker niso vedno ne logični ne smiselni. Hkrati pa ima vsak ukrep tudi svoj zakaj.

V civiliziranem okolju se zato o ukrepih pogovarja na civiliziran način, ne pa z vsemi mogočimi teorijami in političnimi floskulami samo za to, ker ukrepe predpisuje neprava politična opcija.

Odkar smo v epidemiji, nam stroka in politika pravita, da je za samozaščito in zaščito drugih treba skrbeti za primerno razdaljo, za nošenje mask in umivanje ali razkuževanje rok. Če bi to troje počeli po pameti in zdravi presoji, bi bilo življenje bistveno lažje, okuženih pa manj. A tudi to nas ne bi obvarovalo pred možnostjo, da se okužimo, ker nič ni stoodstotno, kar je človeškega in zemeljskega.

Za svoje zdravje lahko veliko naredimo sami

Predvsem pa bi morali skrbeti za dober imunski sitem. Ta pa nam lahko drastično pade, če se razjezimo na prodajalko, ker nam noče dati kruha zaradi neprave maske. Da ne govorimo o padcu imunskega sistema v primeru, ko vsak dan bentimo nad vlado in njenimi ukrepi. Če smo tako negativno razpoloženi, nam tudi tretji odmerek cepljenja ne more pomagati. Kakor pravi pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Virus je med nami, pomagajmo si sami z vsem, kar imamo na razpolago, in Bog nam bo pomagal.