Tudi črna smrt prišla iz Kitajske

0

Ena največjih epidemij v zgodovini je bila »pljučna kuga«, ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi in so jo poimenovali črna smrt. V primerjavi s tem, kar doživljamo te dni, je najbolj zanimivo to, da je tudi tista prišla iz Kitajske v Italijo.

Ni točno znano, kje se je epidemija začela. Predvidevajo, da so jo iz Osrednje Azije prinesli popotniki in trgovci po Svilni poti, najprej pa je izbruhnila na Kitajskem. Tatari iz Zlate horde so leta 1344 in 1345 oblegali genovsko trgovsko kolonijo Kaffa na Krimskem polotoku, ki je postalo prvo prizorišče množičnih smrti. Od tam so jo genovske trgovske ladje z begunci zanesle najprej v Messino na Siciliji, potem pa še v Genovo in od tam naprej po Evropi. Genovski begunci so najverjetneje okužili še Konstantinopel, od koder se je bolezen razširila še na Bližnji vzhod. Iz Genove je epidemija napredovala v Benetke, Francijo, Španijo, Veliko Britanijo, Skandinavijo, Nemčijo in Rusijo. Nekateri deli Evrope, denimo Poljska ter določena območja v Belgiji in na Nizozemskem, niso imeli veliko okužb. Mrtvece so običajno pokopavali v skupne grobove, kar so praviloma počeli kaznjenci.

Kuga je povzročila velikanski družbeni potres

Kuga je tako uspešno morila zlasti zato, ker je bilo prebivalstvo sestradano in kot tako seveda neodporno. Pred izbruhom črne smrti je Evropa trpela za Veliko lakoto v letih od 1315 do 1317, ki je za skoraj desetletje zaustavila rast prebivalstva. Stradajoči so takrat použili večino semenskega žita in delovne živine, neredek pa je bil tudi kanibalizem. Okrevanje po Veliki lakoti je bilo zato dolgotrajno, telesno odpornost pa so slabile še občasne posamezne sezonske lakote, ki so sledile Veliki lakoti. Naj omenimo zgolj lakoto iz leta 1331. Izčrpanost Evropejcev, takrat jih je bilo okoli 25 milijonov, je bila gotovo eden od razlogov, da jih tretjina ni preživela epidemije. Pri tem seveda ne upoštevamo žrtev kuge v Afriki in Aziji.

Viri in zgodovinarji poročajo, da ni šlo le za epidemijo evropskih razsežnosti, ampak za velikanski družbeni potres. Zrušil se je družbeni red — prestrašeni in histerični ljudje so se izogibali drug drugemu iz strahu pred okužbo. Obolele so velikokrat prepuščali samim sebi. Zdravniki so poskušali bolezen zdraviti s puščanjem krvi in zelišči, vendar te metode niso bile uspešne. Nekateri ljudje so za epidemijo obtoževali Jude, ker so zaradi čistejšega načina življenja manj pogosto obolevali. Sumili so jih celo, da naj bi zastrupljali vodnjake. To je vodilo v pogrome, množične poboje Judov. Govorimo lahko celo, da je takrat šlo za nekakšen začetek antisemitizma.

Božja kazen za človeštvo

Številni so verjeli, da je kuga neke vrste božja kazen za človeštvo, zato je po vsej Evropi vzniknil verski fanatizem. Nekateri so se bičali, da bi se kaznovali. Upali so, da jim bo Bog zato odpustil njihove grehe in jih obvaroval pred kugo.

Kljub temu pa je v tem času splošna moč katoliške cerkve zaradi kuge upadla. Mnogo ljudi je izgubilo zaupanje vanjo. Duhovščini ni uspelo zatreti kuge, čeprav so trdili nasprotno. Tako je kuga pospešila družbene in socialne spremembe v kasnejših stoletjih. Kmetom, ki so se bolezni izognili, so priposestvovalni zemljo, ki je zaradi posledic bolezni ostala brez lastnikov, so se življenjske razmere s tem precej izboljšale

(Vir: Wikipedija, geslo Črna smrt)

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.