Predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja Andrej Aplenc je dal pobudo z nazivom Hate speech, da bi prek sodstva dosegli, da se v javnosti ne sme uporabljati parola Smrt janšizmu. Prek odvetnice vložena prijava proti več osumljencem, ki so na protivladnih protestih nosili transparente s parolo »Smrt janšizmu«, je bila s strani Okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani zavrnjena s pojasnilom, da ne gre za kaznivo dejanje.
Z odločitvijo tožilstva se ne morem strinjati.
Proti takšnim pojavom v javnosti bi sodišča morala ukrepati. Če se tožilstvo in sodstvo izgovarjata, da za to ni zakonske osnove, potem jo je treba ustvariti z zakonodajnimi inštrumenti.
Antijanšizem izraža odnos naslednikov komunizma do samostojne Slovenije
V Sloveniji so se po letu 1990 zgodile velike družbene spremembe, ni pa bilo v vseh strukturah obsežne obdelave preteklosti, kot so to zahtevale izvedene civilizacijske spremembe. Tako ugotavljamo, da mnogi izrazi nasprotnikov demokracije izvirajo še iz komunizma ali celo fašizma. Tako se na primer v pojmu antijanšizem izraža odnos do samostojne, demokratične države Slovenije.
Nasprotovanje demokraciji je pri komunistih posledica globoko zakoreninjene zgodovinske izkušnje, da je bil komunizem vedno od vseh etabliranih družbenih skupin odločno zavrnjen. Ne samo s strani Cerkve in kapitala, ampak ravno tako s strani delavstva, ki je iskalo in našlo rešitev socialnih problemov v sicer odločnem boju s kapitalom, a vedno v pametnem dialogu. Da je ta pot uspešnejša od komunističnega radikalizma, se je najbolj jasno pokazalo v kapitalističnih državah, kjer je delavstvo imelo in še vedno ima – kljub vsem negativnim pojavom – vendarle višji življenjski standard, kot v tako imenovanih socialističnih državah. Absurdno pa je to, da so komunistične revolucije v svetu terjale več žrtev kot vojne, rezultati so bili pa porazni.
V tem kontekstu moramo razumeti tudi početje slovenskih komunistov oziroma levih skrajnežev. Od ustanovitve leta 1937 do danes so si komunisti nadeli že četrto ime (KPS, ZKS, SDP, SD), kljub temu pa je njihov vpliv na družbeni razvoj vedno manjši. Za današnji vpliv, ki ga še imajo, se morajo zahvaliti ravno tisti demokraciji, katero stalno napadajo, saj je ravno ta demokracija ob osamosvojitvi in osvoboditvi od komunizma ravnala z njimi skoraj nerazumno humano in jih ji ni uspelo odložiti na smetišče zgodovine.
Konstrukti nasprotnikov vlade vzbujajo asociacije na čas komunistične diktature
Danes se zagovorniki komunizma zatekajo k starim, njim znanim metodam. Nasprotnika ne poskušajo le definirati in obsoditi, ampak si ga tudi ustvarijo. Tako o svojem političnem nasprotniku ne podajo realne slike, torej kakšen v resnici je, ampak kakšen bi naj bil.
Iz tega razloga moramo biti zelo pozorni na to, kakšen jezik uporabljajo nasprotniki sedanje vlade in demokracije nasploh. Jezik je namreč delujoč instrument in se lahko uporablja tudi kot orožje. Nasilje je samo podtip aktivne moči. Verbalno nasilje je destruktivna oblika izvajanja moči. Zgodi se zavestno s ciljem, žaliti drugega, izločiti ga, širiti klevete itd. Če poslušam in berem izjave in konstrukte levičarskih nasprotnikov vlade, dobim občutek, kot da še živim v diktaturi, ki ljudi stigmatizira, diskriminira in hkrati manipulira z javnim mnenjem. Ljudi ne oškoduje le posamično, ampak tudi z razglasitvijo za negativen del družbe. Tako se godi na primer članom SDS, katoličanom, domoljubom, raziskovalcem komunističnih zločinov v preteklosti, borcem za samostojno Slovenijo in drugim. Tako se vpliva na kolektivno zavest.
Parola Smrt janšizmu! ni izbrana slučajno niti nepremišljeno
Javni mediji, ki naj bi v demokraciji širili zanesljive in resnične informacije, imajo pri nas potencial, da negativno vplivajo na razmišljanje in občutke mnogih ljudi. Saj jim večina zaupa, da njihove interpretacije ustrezajo resnici in objektivnosti. Zato bi moral biti pri nas prvi korak v to smer, da javni mediji ne bi širili sovražnih parol, ki vzbujajo pri ljudeh asociacije na polpreteklo zgodovino in ovirajo normalen razvoj naše družbe v vseh segmentih.
Zato ne moremo gledati na parole, kot je Smrt janšizmu!, kot na sicer neokusno smešenje nasprotnika. Vemo, kaj je pomenilo med zadnjo vojno in po njej biti označen za fašista. Komur je bil prilepljen ta naziv, je postal brezpravna oseba, izpostavljena na milost in nemilost svojemu okolju. Zato ta parola ni izbrana slučajno niti nepremišljeno. V njej je več eksplozivne moči, kot si predstavljajo tisti, ki nič ne mislijo. S sodstvom na čelu.
