Kozlovske sodbe na Beethovnovi

5
Ustavno sodišče naklonjeno levosučnim politikom, anarhistom in migrantom

Ker Ustavno sodišče ni zavrglo prve pobude za presojo kršenja ustavnih pravic in svoboščin, ki naj bi jih povzročila »skrajno desna« vlada pri spopadanju z pandemijo, se je začela valiti snežna kepa menda sedaj petdesetih pobud za presojo kršenja ustavnih pravic in svoboščin povezanih s pandemijo.

»”Flerè Krivostegno naj sodi za vso Višnjo Goro,” zmisli se neka ženska.«

Na nepozabni Kozlovski sodbi v Višnji Gori je bilo s tem na mah odpravljeno tehtanje argumentov med višjim sodnikom Zaropotajem in starešino Žužnjalom ter odločanje o kazni za kozla Lisca in njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo. Kozlovska sodba v Višnji Gori je nazoren primer rezultatskega sojenja; sodnik se je vnaprej odločil kozla pomilostiti (no, tepsti po senci).

Kozlovsko sodbo v Višnji Gori je popisal Josip Jurčič leta1867 in niti v sanjah si ni predstavljal, da bo njegova humoreska čez sto petdeset let navdihnila neko žensko, Jasno Murgel, neodvisno mariborsko sodnico na začasnem delu v Državnem zboru. Vsi še dobro pomnimo, kako jo je motila nepredvidljivost, tehtanje argumentov in akademizem ustavnih sodnikov. Oznanjala je:

»Eno leto hitro mine. Vmes menjamo ustavne sodnike. Sem bojevnica za dobro. In imam še dosti pred seboj, še bodo zmage.«

Preteklo je pet let in Ustavno sodišče sestavlja večina sodnikov, kot si jih je zaželela predrzna poslanka Jasna Murgel. Sodijo rezultatsko in pojem prednostne obravnave raztegujejo od dveh tednov do petih let. Prav to, česar ni storil višnjanski župan, ki se ni vmešaval v sestavo slavnega sodišča, je storil predsednik republike Borut Pahor s predlogi za nove ustavne sodnike. Našel jih je nedaleč od Višnje gore v Grosupljem v legendarni kovačnici pravnikov za najrazličnejše potrebe, kot so evropski sodniki, ustavni sodniki, nogometni predsedniki, zagovorniki socialno čutečih tajkunov …

Arbitrarno izločanje ustavnih sodnikov

Neverjetne stvari prihajajo z Ustavnega sodišča, ki nikakor niso v čast ne ustavnim sodnikom ne Republiki Sloveniji. Poglejmo najprej povsem arbitrarno izločanje sodnikov iz obravnavanih zadev. O dveh nasprotujočih si odločbah, ki jih je sprejelo Ustavno sodišče o financiranju obveznega izobraževalnega programa v zasebnih osnovnih šolah so že veliko pisali pravno podkovani poznavalci. Razkrivali so škandalozna ravnanja in argumentacije politikantskih sodnikov.

Temu bi kazalo dodati še vprašanje, zakaj je bil sodnik ddr. Klemen Jaklič izločen iz zadeve ZOFVI. Pravijo, da zato, ker so njegovi otroci obiskovali zasebno osnovno šolo. Za božjo voljo, kaj pa vsi drugih sodniki in njihovi otroci na državnih šolah, kaj ti niso v konfliktu interesov?

Mar državne šole niso financirane po istem zakonu za isti državno predpisani izobraževalni program? Ni kaj ugibati, rezultatsko sojenje se je nakazovalo že z izločitvijo sodnika Jakliča.

Tudi pri presoji ustavnosti odloka o omejitvi gibanja med občinami bi se morali izločiti vsi sodniki. Omenjeni odlok namreč krni pravico slehernega izmed njih do svobodnega gibanja med slovenskimi občinami – ne na Marsu. Ko bo Ustavno sodišče razsojalo o ustavnosti proračuna za leti 2020 in 2021, se morajo tudi vsi izločiti, saj so v konfliktu interesov kot davkoplačevalci in iz proračuna plačani funkcionarji.

Ne smemo pozabiti konflikta interesov v zadevi Kangler, kjer se sodnik Knez ni izločil, čeprav je kot dekan mariborske pravne fakultete često sodeloval z županom Kanglerjem. Dalje, ko je sodnik Jaklič problematiziral ne-izločitev sodnika Accetta zaradi konflikta interesa (delo za stranko SMC) in neresničnih izjav, se je streljalo z vsemi topovi – pa ne na Accetta ampak na Jakliča.

Rezultatsko sojenje in politikantstvo

Za rezultatsko sojenje pravzaprav nismo slišali, dokler nam sodnik Jaklič v enem od svojih ločenih odklonilnih mnenj ni odprl oči in razložil, kaj to je in kako to gre. Vsak, ki kolikor toliko spremlja delo naših sodišč, lahko na vseh stopnjah kaj naglo zazna rezultatska sojenja.

Nekoč smo pri zavračanju sogovornikovih argumentov imeli navado reči: »Pritoži se na tramvaj-komando.« Vedeli smo, da tramvaj-komande ni, zato s pritožbo ne bo nič.

Danes je vse drugače, ker vemo, da tramvaj-komanda je. Nahaja se v Ljubljani na Beethovnovi. Ta domuje Ustavno sodišče, kjer so izmojstreni za rezultatsko sojenje v korist levosučnim politikom, anarhistom, migrantom in zverem.

Menda je že petdeset pobud za presojo kršenja ustavnih pravic in svoboščin. Jasno, naj bi jih povzročila »skrajno desna« vlada pri spopadanju z pandemijo. Snežna kepa se je začela valiti, ko Ustavno sodišče ni zavrglo prve pobude na to temo s strani skrivaškega (slamnatega?) državljana. Zato se je utrgal plaz vlog vključno s politikantskim preigravanjem opozicijskih strank. V Nemčiji stvári strežejo drugače, ker se še kako zavedajo, da vladnih prizadevanj za preprečevanje okužb ne smejo ogrožati sebični, čudaški in politikantski državljani, kaj šele opozicijske stranke.

Nemška odvetnica Beate Bahner je hotela sprožiti pred ustavnim sodiščem postopek proti omejitvam zaradi epidemije. Nemški organi so jo aretirali in jo odpeljali na psihiatrijo.

Kaj se je zgodilo s slovenskim pobudnikom ustavne presoje, z ustavnimi sodniki, zlasti še s tistimi tremi, ki so glasovali proti celotnemu vladnemu odloku o omejitvi gibanja? Nič, niti las se jim ni skrivil. Sodniki bodo še naprej rezultatsko sodili. V posmeh demokraciji in ustavnemu pravu bodo pisali, če se jim bo zdelo potrebno, tudi pritrdilna ločena mnenja. Kolektivno večinsko mnenje v odločbi jim ni dovolj. Čutijo celo dodatno potrebo, da se v pritrdilnih ločenih mnenjih dokazujejo. Razkazujejo celo svoje politične barve in razgaljajo svojo borno strokovnost (primer: ZOFVI, Mežnar).

Ponovljena kozlovska sodba

Kozlovska sodba v Višnji Gori je nazoren primer rezultatskega sojenja; sodnik Krivostegno se je bil vnaprej odločil kozla pomilostiti. Njegova sodba in obrazložitev se je v enem samem stavku glasila: glasila:

»Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad mastil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci.« 

Josip Jurčič bi konec svoje humoreske danes verjetno predelal, in sicer s ponovljenim rezultatskim sojenjem čez pet let. Ker Višnjani s prvo sodbo in dosojeno kaznijo niso bili zadovoljni in je niso hoteli izvršiti, so poiskali novega sodnika. Novi sodnik Rok Rdečestegno je na ponovljenem procesu razsodil:

»Kozel Lisec naj bo tepen z devetimi udarci po jeziku, ki ga je predrzno stegoval in meketal, češ da naj bi se mu godila krivica. Zmotno je trdil, da se vsi višnjanski kozli prenažirajo, on pa dobi le 85 % klaje. Da bo sodba imela vzgojni učinek, se mu v bodoče obroki krme zmanjšajo na 80 %.«

5 KOMENTARJI

  1. Zakaj so odvetnico v Nemčiji aretirali in poslali na psihiatrijo?

    Ker v Nemčiji, kot demokratični državi, obstaja jasna in stroga delitev oblasti. Ne more sodišče odločati o zadevah, ki so v pristojnosti vlade. Če bi, bi bila to oblika državnega udara. V demokratični državi je to nekaj onkraj pameti. Zato napotek na psihiatrijo.

    Pri nas, kjer demokratični standardi ne veljajo, del družbe pa si jih niti ne želi, je seveda vse mogoče. Ne samo, da se sodišče politikansko vmešava v delo vlade, tudi sodi po političnih preferencah. Pri pomanjkljivi demokraciji si totalitarno usmerjeni dovolijo uporabiti vsa sredstva za prigrabitev oblasti. Tako demokratična kot tudi nedemokratična. Žal mednje spada tudi precejšen del pravosodja. Gniloba, kamor se človek uzre.

  2. Ustavno sodišče je vsekakor s svojo odločitvijo takoj pritisnilo na vlado, da čimprej sprosti protivirusne ukrepe.

    Kakšne bodo posledice, pa bomo videli. Upajmo, da bo vse v redu.

    Zanima me, če je ustavno sodišče v svoji odločitvi poudarilo, da ima življenje prednost pred svoboščino?

  3. Ustavno sodišče bi naj bilo varuh demokratični ustavnih temeljev, zato ne bi smelo imeti mačehovski odnos do zasebnega šolstva.

  4. Za ustavno sodišče je še zlasti pomembno, da je neodvisno, nepristransko, resnicoljubno, pošteno, pravično, odgovorno.

  5. Iz dogajanj v zadnjih letih je evidentno, da je Ustavno sodišče po svojem delovanju bližje krivosodju, kot pravosodju in varstvu Ustave.

    Varovanje Ustave, je na Ustavnem sodišču, v veliki večini primerov preglasovano, kar pelje Slovenijo iz demokracije nazaj v rdeči fevdalizem, kar ni prav.

Comments are closed.