Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Ervin Anton Schwarzbartl

Ko boste to, če boste, brali, bo vojna v Ukrajini morda že kočana, a danes še traja tako kot drugod po svetu. Kot kristjan pa mislim in trdim, da vsaka vojna izbruhne zaradi sedmih poglavitnih grehov nas, ljudi.

Mučno in boleče je razumno brati poročila o stanju v Ukrajini. Normalni (navadni) ljudje si ne upajo verjeti, da je po dveh svetovnih vojnah možna tretja, tega jih je preveč strah, saj se zavedajo, da bo, če bo, ta za ves svet, predvsem za navadne ljudi neprimerno hujša, bolj krvava in uničujoča kot prvi dve.

Lobijem bo prav malo mar, kaj bo z Ukrajino; komaj čakajo, da se vojna tam konča in lahko poslujejo naprej

Tudi in predvsem oblastnim voditeljem in vplivnim gospodarskim, finančnim, kapitalskim in … lobijem je to povsem jasno, ker se bodo karte tudi zanje povsem na novo premešale. Prepričan sem, da jim je prav zaradi zapisanega prav malo mar, kaj bo z Ukrajino in komaj(!) čakajo, da se epizoda vojne konča z veliko verjetnostjo sprememb demokratične usmeritve države in hotenja državljanov za zbližanje z EZ in vključitvijo v Nato.

Po koncu vojne se bo začel zagon obnove, SWFT bo deloval, embargo bo prekinjen, pipice se bodo odprle, trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh …, ostali pa bodo trpljenje ljudi ter izgube življenja kot drugorazredna tema zgolj za sočustvovanje s prizadetimi. Največje žrtve bodo preživeli begunci kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli in jim skušajo pomagati. To niso parazitski(!?) migranti s povsem drugimi vrednotami od evropskih, to so ljudje, ki si želijo vrnitev v svojo domovino in obnoviti ustaljeno življenje in se naprej preživljati z delom kot pred begom. Kdo bo rekel, da sem pesimist, morda celo cinik. Prav, bom pač čez leto dni priznal svojo zmoto!?

Vsaka vojna izbruhne zaradi sedmih poglavitnih grehov, ki jih delamo ljudje

Vprašanje v tej vojni ni, kdo dela dobro in kdo hudo, ampak ali je vojna sploh lahko nekaj dobrega, če v vojni trpijo in umirajo navadni ljudje na obeh straneh. Drugo vprašanje, ki dopolnjuje prvo, pa je, v čigavem imenu in za kašno ceno trpijo navadni ljudje, ki se med seboj ne poznajo. Ne verjamem, da v vojni državljani obeh strani zavestno trpijo v svojem imenu in v svojo škodo (ali korist), čeprav ima po večini demokratičnih ustav oblast ljudstvo. Ali res? Mislim, da ljudstvo nikoli ni imelo oblasti, oblast so in še vedno imajo posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi ter prepričanja obvladujejo množico sapiensov (mislečih bitij).

Danes v vedno bolj digitaliziranem svetu v imenu ljudstva bijejo medsebojno bitko oblastni posamezniki. Kako naj potem kot posameznik – oseba presodim, kdo dela dobro in kdo hudo. V dolgi zgodovini človeštva, če poenostavim, dobrih in slabih ljudi ni bilo, bili so vedno samo zmagovalci in poraženci. Floskula, da dobri ljudje delajo dobro, slabi zlo, je zgolj ideal. Kdo bo v tej trenutno še lokalni vojni, ki gotovo ne bo prerasla v svetovno, zmagovalec za svet elite, niti ni pomembno. Eliti je pomembno, da se obstoječa razmerja ne porušijo preveč in da ohranijo svoje privilegije. Zato molimo in prosimo za trpeče, pa tudi za sovražnike in za pamet, da se ta in tudi druge lokalne vojne po svetu čim prej končajo. Svet ljudi je samo eden, in tega ne zapravimo po neumnosti …

Ko boste to, če boste, brali, bo vojna v Ukrajini morda že kočana, a danes še traja tako kot drugod po svetu. Kot kristjan pa mislim in trdim, da vsaka vojna izbruhne zaradi sedmih poglavitnih grehov nas, ljudi.