Vojna nas trezni

8

Levica še vedno noče razumeti latinskega reka: »Igitur qui desiderat pacem, praeparet bellum.« (Če želite mir, pripravite se na vojno.)

Evropa in svet se treznita, čakajo nas težki časi

Nezadržno nam prihaja v zavest neizpodbitno dejstvo, da se je sodobna zahodna družba do pred kratkim ukvarjala le z obrobnimi težavami, poglavitnih pa ni mogla ali hotela videti. Izmišljala si je nove in nove probleme in bila neverjetno inovativna pri njihovem reševanju. Reševala jih je tudi zgrda, če ni šlo zlepa. Z vsakim dnem vojne v Ukrajini, in ko smo z eno nogo že prestopili prag tretje svetovne vojne, se vse bolj zavedamo napak in tratenja časa za nepomembne stvari.

Boj proti klimatskim spremembam z maskoto Greto, plastične paličice in slamice, nadpravice LGBT+, uniseks stranišča, n + 1 spol ter maličenje jezikov s slovnično spolno nevtralnostjo so zadeve, ki so bile še do včeraj v središču pozornosti, danes pa resnih medijev in ljudi ne zanimajo več. So kot lanski sneg. Lanski sneg je tudi resolucija evropskega parlamenta z delovnim naslovom Fajonova in njen lektor, s katero je 386 poslancev izrazilo globoko zaskrbljenost za stanje v Sloveniji. Stanja na vzhodni meji Evropske zveze pa niso videli. Kaže, da bodo Poljaki, ne glede na opljuvano preurejanje sodniških vrst, na vzhodni meji smeli postati branik evropske svobode in demokracije. Zgodbe o politično in sodno sproženem odrekanju pravice Poljske do pripadajočega deleža v evropskem proračunu so čez noč potihnile. Tudi referendum proti LGBT-aktivizmu v madžarskih šolah ni več ključni problem EZ.

Zahod pijan od zmage v hladni vojni

Rusija, nova mati slovenskega naroda

Zahod, ki je bil zmagovalec v hladni vojni, je imel kar trideset let veselico in zato ni opazil, da se je poražena Rusija resno pripravljala na korenito popravljanje po njenem mnenju krivično postavljenih meja in vplivnih območij. Neverjetni so bili lahkomiselnost in tudi preračunljivost ter soliranje pomembnih aktivnih in tudi odsluženih evropskih politikov, ki so si podajali kljuko pri Putinu. Rusi so ovijali okrog prsta bivše predsednike vlad Nemčije, Finske, Francije, Avstrije, o čemer je v Delu pisal poznavalec ruskih razmer Branko Soban. Ujeli so se na limanice kot soupravljavci in/ali solastniki velikih ruskih gospodarskih družb. Ne iz človekoljubnih namenov do uboge Rusije, ki je bila na poti iz komunizma v kapitalizem, ampak za vrtoglave vsote denarja.

Tudi aktivni politiki kot Merklova, Berlusconi, Salvini, Orban, Le Penova so prijateljevali z novodobnim ruskim carjem. Koliko so si izprosili za lastne žepe in koliko za svoje države, ostaja odprto vprašanje, neizpodbitno dejstvo pa je, da so delali nepopravljivo škodo EZ. Rezultat barantanja je porazen zlasti v energetiki, v usodni odvisnosti Evrope od ruskega plina. Nemčija je izsilila Severni tok 2 in hkrati skupaj z bruseljskimi birokrati preprečila gradnjo plinovoda Nabucco, s katerim bi se južna Evropa preskrbovala z azerbajdžanskim plinom. Kot češnja na torti norosti in neprofesionalnosti evropskih politikov je poroka bivše avstrijske zunanje ministrice Kneissel, na kateri je plesal njen svat, prijatelj Putin. Zunanja ministrica se ni naučila niti prve lekcije: v politiki ni prijateljev, ampak so interesi.

Med nami je mnogo rusofilov

Rusija prednostna izbira tudi Šarčeve vlade?

Upravičeno smo lahko zaskrbljeni, da slovenske politike Putin pri njihovih romanjih v Moskvo ni odpravil zgolj s pasjimi svetinjicami. Suknjiči, na katere jim je pripenjal odlikovanja, so imeli tudi notranji žep. Obljuba dela dolg, ki ga odlikovanci in nagrajenci poravnavajo z razumevajočimi komentarji o ruski agresiji. Od neutrudnih iskalcev fašistov v Sloveniji, društva novinarjev, prvega med evropskimi fuzbalerji do nevladnikov.

Zanimivo in povedno je, da je Branko Soban v svojem članku na slovenske leve politike, sodnike, tožilce, častne konzule, odlikovance, javne in skrite rusofile ter polmafijske podjetnike preprosto pozabil.

Ruska kapelica in še dva spomenika

Dan neskončnih sanj

O dveh protestnih shodih je bilo že veliko govora in pisanja, o dveh ruskih spomenikih, ki nam nikakor nista v čast, v teh dneh še nihče ni ničesar rekel. Kje je slovenski prebujenje, ki naj bi brisalo resnične ali namišljene zgodovinske zablode? Brali smo, da je Anja Kopač Mrak vrnila rusko odlikovanje, nihče pa nas ni spomnil, s čim si je ga bila zaslužila. Ne zaradi razvpitih študij o domovih in oskrbi starostnikov, ampak odlikovana je bila zaradi postavitve spomenika rdečearmejcem na ljubljanskih Žalah. Za spomenik je zaslužen tudi Putinov odlikovanec župan Janković, ki je za ruski spomenik takoj našel prostor, za grob pobitih Ciganov pa še ne.

Namesto da bi v Murski Soboti že leta 1991 podrli spomenik Rdeči armadi, so ga, prekmurski ruski lakaji, leta 2017 obnovili.

Kakšna bo letošnja spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem? Pustimo se presenetiti. Morda bo z ruske strani po službeni in patriotski dolžnosti prišlo le osebje veleposlaništva, s slovenske pa uigrana ekipa iz Dražgoš. Družno bodo iskali in preganjali fašiste, žive in pokojne. Tudi med mrtvimi ukrajinskimi ujetniki, ki so v veliki vojni služili ruskemu carju in tragično končali življenje pod snežnim plazom.

In za konec dve vprašanji: Se je l/Levica že kaj streznila? Še vedno noče razumeti latinskega reka: »Igitur qui desiderat pacem, praeparet bellum.« (Če želite mir, pripravite se na vojno.) In še parafraza tega reka: Če želite vojno, v Ameriki volite demokrate. Evropa in svet se treznita, čakajo nas težki časi.

8 KOMENTARJI

  1. Ne strinjam se, da je z vojno v Ukrajini boj proti podnebnim spremembam pokopan na raven pomembnosti lanskega snega. Varovanje narave, čistega in za cloveka zdravega okolja bo nujno med po pomenu osrednjimi temami prihodnosti človeštva. Toliko bolj, ker nas je 10 milijard na majhnem planetu in radikalno segrevanje ozračja ni izmislek in ni brez mnogovrstnih hudih posledic. Del desnice, pretežno drugod po svetu in ne v zahodni Evropi mizi, zanika, ali zasmehuje ta in druge ekološke probleme. Napovedujem, da bojo zanikovalci ostali na slepem tiru zgodovine podobno kot so recimo ostali zanikovalci škodljivosti kajenja ( sicer v glavnem povezani s tobacnimi lobiji) v preteklem stoletju. Težava pa je, ker se je Nemčija problema lotila na povsem napačnem koncu, z izstopom iz jedrske energije. Brez jedrske energije izstop iz uporabe fosilnih goriv ni realističen.

    • Prosim, ne mešaj podnebja in okolja. To sta dve POPOLNOMA RAZLIČNI zadevi. Nihče na desnici ne zanika onesnaževanja okolja in se ne posmehuje njegovemu varovanju. Glede podnebnih sprememb je pa v obtoku toliko laži, zavajanja, nabijanja in ideologije, da ima vsakdo pravico, da vsaj podvomi v nekatere trditve. Tisti, ki imamo nekoliko več naravoslovnega znanja, smo upravičeno skeptični do trditev podnebnih fanatikov.

      • Temperatura, vlaga, padavine, vetrovi itd so vitalno pomemben del našega okolja, kaj pa drugega? Vem, kakšna je bila klima v mojem otroštvu in kakšna je zdaj. Vceraj je recimo Matjaž Mastnak iz Arboretuma Voljči potok na radiu Ognjisce razlagal, kako tradicionalni slovenski nagelj ob sedanjih poletjih ne more več uspevati, ampak le hira. Lubadar se mnozi, smreki nasih gozdov je spisana smrtna obsodba. Samo dve od tisočev neugodnih posledic. Ne želim si v svoji domovini živeti ob sedanji klimi Dubaja. Tudi ni mogoče, da bi človeštvo v zdajšnjih številkah v taki klimi in adaptacijah, ki jih ta zahteva, preživelo. Niti približno ne. Za vsako ceno je nujno minimalizirati antropogene toplogredne emisije.

        • Življenje v kozmosu, v našem osončju, na tem planetu je spremenljivo, ne pa statično. Kaj si jaz, vi, mi ta čas želimo in načrtujemo ne igra pri tem pravzaprav nikakršne vloge. Ali se vam ne zdi, da en malček precenjujemo sami sebe?Pojdite na google earth, povečajte si ta kardioid ter njega prostorje v kozmosu in na njem poskusite najti sami sebe pa boste lahko bolj jasno prepoznali našo in svojo velikost in vpliv.

  2. Rusko zlorabljanje “Ruske kapelice” pod Vršičem je že primerljivo z Dražgošami. Iz nesreče prizadetih delati politiko. To se dogaja v senci društva Slovensko-ruskega prijateljstva, ki ima korenine v predvojni simpatiji slovenskih komunistov do Stalinove SZ. Že ukrajinska arhitektura kapelice bi morala zadostovati, da se to romanje v Kranjsko Goro neha.

    • Ruska kapelica pod Vrsicem je postavljena 1916 in z oktobrsko revolucijo, Sovjetsko zvezo in s komunisti nima nic. Pred drugo vojno je na Slovenskem živelo precej uglednih ruskih in ukrajinskih emigrantov pred boljseviki in tudi hvaležnemu spominu na njihov prispevek k blaginji dezele bi lahko veljalo ustavljanje pred tem pomnikom zgodovine, vere in kulture. Zaradi kgbjevskega in velikoruskega grandomanstva nekoga ni smiselno rusiti ves pozitivni simbolizem tega lepega pomnika.

      • Ruska kapelica v bistvu ni samo ‘ruska’ saj so med vojnimi ujetniki takratnega časa bili poleg Rusov tudi številni Ukrajinci, Belorusi, Azerbajdžanci ter ostali. Napaka je bila, ker se je dopustilo, da je kapelica postala ruska politična propagandna zadeva ter še posebej močno povezana samo z levim političnim polom (s kapelico je navsezadnje, če se pravilno spominjam začel DEMOS).

Comments are closed.