Strategije ekonomike sobivanja z virusom covid-19

6
Za sobivanje z virusom covid-19 je treba zagotoviti, da okuženi v povprečju okužijo manj kot eno osebo. To je mogoče doseči z omejevanjem dogodkov, na katerih je možnost okužbe zelo velika: kjer se ljudje družijo dolgo časa v zaprtem prostoru; z relativno normalnim delovanjem gospodarstva, z zaščito najbolj ranljivih v domovih za ostarele in z izboljšanjem higienskih navad.

Širjenje novega koronavirusa covid-19 se je ustavilo, v mnogih državah pa so pričeli sproščati omejitve, uvedene v sklopu spopadanja s pandemijo. Nove okoliščine za marsikaterega podjetnika pomenijo srečanje s spremenjenimi potrošniškimi navadami kupcev in s spremenjenimi standardi glede neposrednih stikov med zaposlenimi. Predstavljajmo si podjetje, ki je do sedaj poslovalo z dobičkom ob dobri zasedenosti kapacitet. Po novem se lahko zgodi, da bo podjetje moralo znižati kapacitete ob povišanih obratovalnih stroških, pri čemer se bo srečalo tudi z nekolikšnim znižanjem dolgoročnega povpraševanja zaradi spremenjenih potrošniških navad.

Postavlja se vprašanje, kolikšen bo obseg poslovanja po novem in koliko zaposlenih bo podjetje za to potrebovalo. Obetajo se odpuščanja povsod, kjer nova vlaganja ne bodo zagotovila predkoronskega obsega poslovanja, oziroma povsod, kjer se bodo občutneje spremenile potrošne navade kupcev.

Pandemija virusa covid-19: priložnosti in ovire

Turizem, pridelava hrane, tovorni transport, ekipni dvoranski športi, izobraževanje, frizerske storitve, kulturne dejavnosti in avtomobilska industrija so panoge, ki bodo deležne največ sprememb. Povpraševanje po avtomobilih se je ustavilo, turistov ni, ustavilo se je najemanje sezonske delovne sile iz tujine za delo na poljih in hmeljiščih, športne dejavnosti v ekipnih športih so zastale, izobraževanje se je preselilo na spletne platforme, gledališke predstave so prekinjene, promet v restavracijah se je občutno znižal in podobno. Turizem in izobraževanje bosta najbrž deležna velikih strukturnih sprememb.

Težko si predstavljam polne predavalnice največjih fakultet. S tem se povečuje potreba po pedagoških delavcih, saj obstoječe kapacitete v izobraževanju ne zmorejo zagotoviti kakovostnega študija v primeru podvojitve števila študijskih skupin ob nespremenjenem številu študentov in profesorjev.

Do priložnosti tako prihajajo manjši in tudi zasebni visokošolski zavodi, ki nimajo prostorske stiske, a ponujajo zadosti kakovosten izobraževalni program.

Medsebojna odvisnost, vendar bolj in manj zaželene panoge

Ker je gospodarstvo močno prepleten sistem, kjer smo vsi med seboj povezani, bo padec v najbolj prizadetih panogah povzročil domino učinek tudi v drugih panogah in v celotnem bančnem sistemu. Naj ponazorim prepletenost povezav med podjetji v gospodarstvu na preprostem primeru. Če podjetje A potrebuje delež vnosa od podjetja B, podjetje B pa potrebuje delež vnosa od podjetja C, vidimo, da je tudi delovanje podjetja A odvisno od delovanja podjetja C, čeprav od njega neposredno ne dobavlja nobenega vnosa.

V gospodarstvu smo vsi med seboj povezani in ne obstajajo bolj ali manj pomembne panoge. Vsaka aktivnost, ki prinaša korist, bo vir kupne moči ponudnikom in prejemnikom, ki jo bodo oboji usmerjali v nadaljnje ustvarjanje kupne moči v drugih panogah. Je pa res, da so določene panoge v danem trenutku, primerjalno gledano, bolj zaželene od drugih. Zaželene so v vzponu, manj zaželene pa v stagnaciji oziroma zatonu.

Razmerja med panogami vzpostavlja cenovni mehanizem, ki mora biti kar se da avtonomen, da so signali o zaželenosti panoge kar se da verodostojni in pristni. Če bodo odstranjene pretirane birokratske ovire, bodo panoge v stagnaciji precej hitro deležne kapitalskega prestrukturiranja oziroma jih bodo nadomeščale nove.

Zapiranje panog lahko pahne v preživetveno stisko

Strinjal bi se z Johnom Cochraneom, enim bolj prepoznavnih profesorjev ekonomije s čikaške univerze, ki pravi, da je zaprtje gospodarstva po pomenu panog, kjer so določene opredeljene kot bolj, druge pa kot manj pomembne, srednjeveško. Srednjeveško je zato, ker je takšna ločnica lahko utemeljena na čustvih, ne na kakovostnih podatkih in verodostojnem znanju.

Zapiranje panog prinaša velike stroške izgubljenih priložnosti, nekatere pa lahko pahne tudi v preživetveno stisko. V primeru koronavirusa covid-19 so se ukrepi sprejemali na podlagi agregatnih podatkov o širjenju virusa, ki pa so, to ekonomisti vemo, v marsičem popačeni.

Preveč splošni podatki o širjenju virusa covid-19 so zavajajoči

V podatkih o širjenju virusa covid-19 najdemo premešane okoliščine, v katerih je nevarnost okužbe velika, in tiste, kjer je ta možnost manjša, dajejo nam pa skupno sliko o hitrosti širjenja virusa covid-19. Če skupen podatek za celotno državo pravi, da vsak okuži več kot eno osebo v povprečju, potem je tak podatek zavajajoč, saj nam ne pove ničesar o tem, katere aktivnosti in na katerih območjih povečujejo širjenje virusa z zelo visokimi stopnjami in katere širjenja virusa covid-19 ne pospešujejo.

V ekonomiji dogodke, ki izrazito pospešujejo določeno stanje, imenujemo redki ekstremni dogodki. In ti lahko močno popačijo stvarnost. Širjenje novega koronavirusa najbolj pospešujejo aktivnosti, povezane z dolgotrajnim druženjem večje skupine ljudi v zaprtem prostoru, kjer je mnogo neposrednega stika.

V Sloveniji se je virus covid-19 hitro širil v domovih za ostarele, kjer je bila stopnja precej večja od tri, medtem ko širjenja virusa covid-19 v parkih in na odprtih prostorih praktično ni bilo oziroma je bila stopnja zelo nizka. Z nekaj previdnostnimi ukrepi bi stopnja širjenja ostala obvladljiva tudi v javnem transportu in v šolah.

Negotovost, pričakovanje težav, zniževanje regulacije in birokratskih ovir

Gospodarska cena bo odvisna od jakosti ponudbenega šoka in od hitrosti, s katero se bodo podjetja navadila na novo realnost: pričakujem bistveno povišanje cen košarice potrošnih dobrin, precejšnje povečanje brezposelnosti in upad bruto domačega proizvoda. Realokacija kapitala v malih in srednje velikih podjetjih ni izvedljiva čez noč in ta podjetja bodo morala najti dodatne finančne vire za premostitev teh vlaganj, pri čemer je treba upoštevati tudi izgube, ki so jih že utrpela. Dobro stoječa podjetja imajo zadosti finančnih virov za kvečjemu tri mesece nedelovanja. Ob tem vlada precejšnja negotovost glede ponovnega izbruha virusa in z njim povezanimi političnimi tveganji vladnih ukrepov za soočanje z virusom ob morebitnem ponovnem izbruhu.

Državno zadolževanje ne bo zmoglo pokriti vseh teh stroškov niti ohraniti števila zaposlenih. Tri milijarde evrov pokrije osnovne stroške poslovanja podjetjem za kvečjemu dva meseca, potem pa je proračun izčrpan. Brezposelnost bo novo dejstvo in gospodarstvu bo treba dovoliti, da se prične vračati k vlaganjem in krepitvi poslovanja. En tak ukrep, ki lahko okrepi gospodarstvo, je znižanje regulacije in birokratskih ovir.

Rešitev pred stagflacijo je le premišljeno ravnanje

Z odlogi plačevanja finančnih obveznosti in z dodajanjem finančnih injekcij lahko podjetja preživijo kratek čas, nato bo treba okrepiti produktivnost in povrniti poslovanje. V nasprotnem primeru se obeta resna recesija, še zlasti če res pride do novega vala epidemije, podjetjem pa ne bo uspelo okrepiti poslovanja.

Ta hip je v obtoku finančnega sistema veliko denarja, tako da nove emisije denarja ob ničelnih obrestnih merah ne bodo zmogle premakniti praktično ničesar v poslovnih načrtih podjetij. Še zlasti ne, če bo Evropska centralna banka financirala programe državnih pomoči, ki bodo ljudi odvračale od dela in krepile pasivnost.

Zanašanje v podjetjih na državna navodila in na to, da bodo paketi pomoči rešili pred pastjo stagflacije zaradi koronakrize, bi bila pot stran od krepitve poslovanja in bi povečala možnosti padca v spiralo padanja gospodarske aktivnosti ob mrtvi monetarni politiki ničelnih obrestnih mer in ob naraščanju cen. Vsaka likvidnost, ki jo bomo plasirali v sistem in ki ne bo smotrno naložena v krepitev produktivnih naložb za bolj varno in manj negotovo sobivanje z novim virusom covid-19, bo pomenila premik k tovrstni stagflaciji.

Za sobivanje z virusom covid-19 je treba zagotoviti, da okuženi v povprečju okužijo manj kot eno osebo. To je mogoče doseči z omejevanjem dogodkov, na katerih je možnost okužbe zelo velika: kjer se ljudje družijo dolgo časa v zaprtem prostoru; z relativno normalnim delovanjem gospodarstva, z zaščito najbolj ranljivih v domovih za ostarele in z izboljšanjem higienskih navad.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut

6 KOMENTARJI

  1. Vsekakor, ne glede na to kakšen naslednji val, nikoli več takšnega ukrepanja! Nikoli več.

  2. programe državnih pomoči, ki bodo ljudi odvračale od dela in krepile pasivnost.
    ============
    In točno to so vavčerji! Upam,da si premislijo.

    • Ne strinjam se, da bodo vavčerji ljudi odvračali od dela in krepili njihovo pasivnost. Ravno obratno.

      Pasivnost bi krepila kvečjemu kakršnakoli drugačna finančna pomoč turističnim ponudnikom, ki ne bi terjala njihove aktivne delovne udeležbe.
      Kako zelo bi od dela odvračalo šele odpuščanje zaposlenih v turizmu?

      Vavčerji ubijejo dve muhi na en mah: spodbujajo slovenske državljane, naj dopustujejo v Sloveniji in ob tem omogočijo zaslužek slovenskim turističnim ponudnikom, ki bodo prikrajšani zaradi upada tujih gostov. Zelo preprosta logika.

      Vavčerji bodo učinkoviti zahvaljujoč tistim slovenskim državljanom, ki niso toliko naduti, da bi zanje dopust v domovini pomenil premalo in tistim slovenskim državljanom, ki so pripravljeni na državne stroške prispevati k ohranitvi in krepitvi slovenskega turizma. Ob plačanem spanju in zajtrku, si bodo ljudje zelo verjetno lahko privoščili iz lastnega žepa plačati še kaj drugega iz turistične ponudbe. Skratka, ljudje bodo denar, ki bi ga sicer namenili za spanje in zajtrk na dopustu, lahko potrošili za karkoli drugega.

      Zdravko,
      argumentirajte, kako bodo vavčerji odvrnili turistične delavce od dela in okrepili njihovo pasivnost.

      • Vanja, zakaj se vztrajno prepirate? Zakaj gre jezik vedno dva metra spredaj?

        Z vavčerji vlada plačuje dopustovanje?! Kaj več rabite za krepitev pasivnosti?
        Da gre za nekaj kar je “predobro, da bi bilo resnično” kažejo že prve reakcije samih hotelirjev, ki so storitve podražili natanko za vrednost vavčerja.
        Ne more cesar takole talati ničesar. Ko so nemci hoteli vpeljat cestnino samo za tujce seje to izkazalo proti EU zakonom. Kako mislite,da lahko Slovenija plača domačim gostom vavčer, italijanom pa ne?! Danes v EU?!
        Povsem neposlovna odločitev vlade, za katero upam, da si bodo premislili, kajti zna imeti še neznane posledice. Vsi se nam bodo smejali,kajti takega ukrepa ne bo imela nobena država v Evropi. Že to bi bil lahko razlog, da se tega ne gremo.
        Naj znižajo DDV. To bi bilo ok, to vsi pozdravili. Talanje vavčerjev je katastrofalna ideja za obstanek vlade.

      • Če bolje preberem, vaš komentar ni prepirljiv, tako da se opravičujem, da sem tako začel.

  3. Placevanja cakanja doma na delo drzavi jemlje prihodnost. Skoda da vlada popusca pri tem. Bolje bi bilo odpreti obsezna javna dela. Namesto petkovih bicikliranj naj si prisluzijo kruh te prismode v potu lastnega obraza. Ni cudno, da se jim mesa, ce nic ne delajo in jih drzava zalaga z vsem potrebnim.

Comments are closed.