Matevž Sedej: Slovenski stereotipi – primer Asie Bibi

Nič nekrščanskega ni, če stranka, ki se sklicuje na krščanske vrednote ali celo nosi krščansko ime, zavrača nekontroliran prihod migrantov. Vendar ne more taka stranka nikdar pozabiti na človeško dostojanstvo vsakega človeka, tudi migranta; iskati mora rešitve na podlagi svojih vrednot.

Časnik je pred nekaj tedni pozval vlado, da pakistanski žrtvi preganjanja zaradi vere (več let je, obsojena na smrt, preživela v zaporu, nato bila končno oproščena) ponudi zatočišče v Sloveniji. Nisem presenečen, da je vlada mirno prezrla pobudo konzervativno-liberalnega/krščanskega medija kot je Časnik. Ko je šlo za nevladno pobudo z leve, je bila vlada veliko bolj pozorna, trepetala je, kaj bo slovenski medijski monopol naredil glede Šamija, nominalno muslimanskega begunca.

Nikakor ne trdim kar povprek, da gospod Šami (vsaj v moralnem smislu) ni upravičen do zaščite. A pri Asii Bibi je kristalno jasno, da je gospa preganjana zaradi vere, še več, da ji – po tem ko se je komajda izognila smrtni kazni s strani države – grozi linč nestrpne (muslimanske) množice, pred katero je njena država bolj ali manj nemočna. Kljub temu nisem zasledil, da bi se ji v bran postavila kakšna naša nevladna organizacija in morda podprla poziv Časnika.

#RedWednesday

Primer Asie Bibi bi lahko navsezadnje bila lepa priložnost za krščanske cerkve v Sloveniji. Mimogrede: v angleško govorečem svetu so se različne krščanske cerkve zadnjo novembrsko sredo z akcijo #RedWednesday (cerkve so bile to noč osvetljene z rdečo svetlobo) solidarizirale s preganjanimi kristjani po vsem svetu.

Levo-liberalna srenja včasih upravičeno očita desni, da so slednji med begunci po godu le tisti, ki se imajo za kristjane. A v primeru Asie Bibi dokazuje, da je sama pristranska do krščanskih beguncev.

V obrambo naše molčeče vlade je potrebno povedati,  da tudi britanska vlada ne odgovarja na pozive britanskih škofov za azil za Bibijevo. Posredi so gotovo odnosi s Pakistanom, morda pa tudi politična korektnost, ki jo je tudi na Otoku v izobilju. Toda pripravljenost, da Asio Bibi sprejme, je izrazila nemška vlada. Poziva vladi pa v tem primeru nista izrekli CDU ali CSU, ampak nemški Zeleni. In nemški muslimani so kristjanko Bibijevo povabili na konferenco v Nemčijo ter pri tem prosili kardinala Marxa, da njihovo povabilo podpre.

V Nemčiji stereotipi torej ne delujejo povsem. Mimogrede: le kaj neki si je mislil poslanec Trček, ki ga je zmotil Toninov “Bog živi Slovenijo” v Državnem zboru, če je v nedeljo morda gledal spominsko slovesnost za mrtvimi nemškimi vojaki v Bundenstagu? Na podiju so namreč bili za to priložnost postavljeni trije veliki križi. Mar v Nemčiji verske skupnosti niso ločene od države?

Medtem je v slovenskem parlamentu potekala razprava o migracijskem kompaktu, potem ko je vlada – nekoliko presenetljivo – prejšnji teden pohitela s potrditvijo podpore dokumentu. Presenetljivo zato, ker sta tako predsednik vlade Šarec kot zunanji minister dr. Cerar še nekaj dni prej dajala o dokumentu dvoumne izjave, iz katerih bi bilo mogoče razumeti, da jima kompakt le ni povsem povšeči.

SDS (in NSI) sedaj preti z referendumom. Ali bi vendarle lahko ravnala bolje in koristneje? Npr. da bi od vlade zahtevala, da – če dokument že podpre (in nekaj razlogov za to je) – ob tem Državni zbor sprejme interpretativno izjavo, ki bi opozorila na upravičene pomisleke, pravne omejitve in naše rdeče črte. Ali da bi npr. ob tem sprožila vprašanje azila za Asio Bibi.

In tako se neproduktivna razprava nadaljuje: na eni strani imamo nekritičen odnos levice do migracij, na drugi strani pa desnica ne zna svojega stališča artikulirati na podlagi vrednot, ki naj bi jih zagovarjala. Nič nekrščanskega ni, če stranka, ki se sklicuje na krščanske vrednote ali celo nosi krščansko ime, zavrača nekontroliran prihod migrantov. Vendar ne more taka stranka nikdar pozabiti na človeško dostojanstvo vsakega človeka, tudi migranta; iskati mora rešitve na podlagi svojih vrednot.

Stereotipi so pri nas res doma. Povej mi temo in povem ti, kaj bodo nanjo rekle posamezne stranke in posamezni politični voditelji.