Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

44
Spravo med dvema stranema si Spomenka predstavlja tako, da bo ena stran najprej v celoti priznala vse očitke druge strani, druga stran pa jih bo »za vse večne čase« zapisala v zgodovino, nato bosta pa formalno tudi še podpisali kakšno svečano izjavo. Tako pa nikakor ne bo šlo.

Spomenka Hribar naj bi že pred desetletji dala pobudo za narodno spravo, jo pa v bistvu onemogoča z nenehnim postavljanjem klicajev in pike. Zaustaviti desnico! Spomenka nenehno gradi mostove, a jih hkrati tudi že sproti za sabo dosledno podira. Namesto da bi sovraštvo odpravljala, ga kot ideologinja starih sil samo še obnavlja.

Prvič polemiziram s člankom, katerega nisem niti v celoti prebral! Zadošča mi že povzetek, kot je izpostavljen v Sobotni prilogi Dela ob radodarnih štirih straneh premišljevalcev Spomenke Hribar in Tineta Hribarja na zadnji dan leta 2021. Dovolj mi je že bistvo Spomenkinega zaključka:

»Desnica bi morala … priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Izdajstvo! Pika. Za vse večne čase.«

Patricija Maličev: Dirigirani sreča in svoboda sta nekaj obscenega (Sobotna priloga Dela, 31. 12. 2021)

Spravo med dvema stranema si Spomenka predstavlja tako, da bo ena stran najprej v celoti priznala vse očitke druge strani, druga stran jih bo »za vse večne čase« zapisala v zgodovino, nato bosta pa formalno tudi še podpisali kakšno svečano izjavo. Tako pa nikakor ne bo šlo. Mirno lahko ugotovimo, da je v Sloveniji za spravo veliko več volje in iskrenih pobud na desnici kot pa na levici. Že sam Demos je bil kot koalicija desnih, sredinskih in levih strank (2 : 2 : 2) usmerjen spravno, tudi izrazito nerevanšistično.

Če že niso bile številne pobude in predlogi podani s strani desnice, kot lipa sprave, deklaracija o narodni spravi, slovenska sinoda, so bile pa vsaj z manj nasprotovanja sprejete tudi ideje od nevtralnih subjektov, kot Državni zbor, Slovenska akademije znanosti in umetnosti, spomenik ob Kongresnem trgu itd. Tudi desnosredinske vlade oziroma koalicije pokažejo več odprtosti in manj izključevalnosti kot leve (trenutno KUL).

Spomenka Hribar, ideologinja zakasnele tranzicije ter grobarka Demosa

Če ne drugega, kakršnekoli možnosti za spravo onemogoča Zveza združenj borcev s svojim trmastim vztrajanjem pri tradiciji NOB s povsem nekorigiranimi temelji, vzpostavljenimi med 45-letno diktaturo, ki jih pomaga vzdrževati ideologinja zakasnele tranzicije ter grobarka Demosa Spomenka Hribar.

To pa je tudi že glavni vzrok za težave samostojne Slovenije: nenehna politična nestabilnost, katero ves čas skrbno nadzorujejo in razpihujejo stare sile, ki so bile formalno sicer poražene leta 1990. To jim uspeva prek pomembnih sistemov, kjer so obdržale svoj vpliv (ponekod ga celo povečujejo): mediji, šolstvo, sodstvo, sindikati in posledično tudi javno mnenje.

Začelo se je že takoj po osamosvojitvi, ko je obstajala realna nevarnost, da bo Demos zmagal tudi na naslednjih volitvah in tako resno kot z nacionalizacijo opravil tudi s pošteno privatizacijo in odvzemom privilegijev iz prejšnjega sistema. Najprej je bilo treba s pomočjo usmerjevalcev ali pa prišepetovalcev starih sil destabilizirati stranko SDZ, ki je imela dokaj kooperativno vodstvo (Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, France Bučar in drugi heroji prejšnje dvorne opozicije), vendar dosti bolj protikomunistično članstvo. Ker je po zelo obširni, vsebinski, kvalitetni in odkriti razpravi (z glasovanjem) članstvo podprlo bolj desno usmeritev ter ni izvolilo Rupla & Co, se poraženci zaradi osebnih ambicij niso hoteli prilagoditi na novo izglasovani politični smeri, ampak so množično izstopili ter ustanovili prvo novo alternativno – Demokratsko stranko.

Tri desetletja vse večje nestabilnosti in zmedenosti volilnega telesa

Čeprav je bila preimenovana stranka SDZ – Narodni demokrati takrat edina pravna naslednica prejšnje, so demokrati s pomočjo predsednika Skupščine RS nezakonito dosegli odvzem velikega dela sredstev za delovanje stranke in jih preusmerili na Demokratsko stranko (ki ni sodelovala na volitvah!). Naslednja velika nezakonitost (protiustavnost!) je bila s strani istih demokratov povzročena s tem, da niso dovolili izvedbe referenduma o volilnem sistemu (katerega so predlagali Narodni demokrati), čeprav je bil po zakonu obvezen – saj je za to obstajal tudi sklep enega od skupščinskih zborov.

Vzrok pa je seveda jasen: z uvedbo volilnega sistema v smeri večinskega bi bile Demosove stranke motivirane za še tesnejšo povezavo in bi na volitvah očitno bili ponujeni dve jasni izbiri: nova demokratična (v bistvu pa desnosredinska) in stara (prebarvana levica). Pri takšni jasni politični izbiri bi Demos tedaj gotovo zmagal in (prečiščen od renegatov) omogočal pošteno in normalno tranzicijo, kot smo ji bili priča v številnih drugih vzhodnoevropskih državah. Z močno podporo zvestih medijev je bilo že tedaj treba pod Spomenkino parolo »Zaustaviti desnico!« (ki je v bistvu bila šele v skromnem zametku) Demos kar razpustiti.

Namesto da bi Slovenija krenila v smer večje politične stabilnosti z nekoliko manjšim številom – transparentnih – strank, je zavila v tri desetletja vse večje nestabilnosti in zmedenosti volilnega telesa. Nekaj mesecev pred vsakimi volitvami je bilo s pomočjo zvestih medijev možno ustanavljati vedno nove stranke z mesijanskimi voditelji (Jelinčič, Drnovšek, Virant, Janković, Bratušek, Cerar, Šarec …) in s pomočjo naivnih volivcev tudi zmagovati. Če (ko) so se politične stranke novih obrazov osramotile s korupcijo, razočarale z nesposobnostjo ali ušle z vajeti, so jih strici pač pustili propasti in ustanavljali nove (tik pred volitvami!). Važno je le, da so preživeli – politiki – in da je bilo možno še naprej rediti svoje pri javnem koritu ter naprej biti deležen privilegijev.

Tomažičeva spravna pobuda se pomembno razlikuje od sprave, ki jo predlaga Spomenka Hribar

Takoj ko sta bila uresničena oba najpomembnejša cilja: demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, je levičarska elita (v ozadju) postala zelo nervozna, ker se je bala, da bi Demos na naslednjih volitvah spet zmagal in bi se povsem sprostila in uveljavila tudi normalna desna politična opcija.

O vzrokih za razpad (samoukinitev!) Demosa je bilo že veliko napisanega. Dodam lahko le nekaj svojih spominov in občutkov, kot sem jih dobil znotraj SDZ in sem jih tudi opisal v svoji knjigi V objemu slovenske pomladi.

Ideološke usmeritve so prihajale od zunaj in so nas dostikrat (tudi člane vodstvenih organov) povsem presenečale (na primer velik direkten vpliv Nika Kavčiča). Imel sem občutek, kot da nas nekdo (od zgoraj) usmerja:

»Tako, dosegli ste, kar je bilo treba. Več pa ne rabite. Več bi bilo pa preveč. Mi že vemo zakaj. Pika

Med številnimi (neuspelimi) pobudami za spravo je bilo tudi nekaj mojih. Naj ponovim eno, ki pa se zelo razlikuje od pristopa Spomenke Hribar, saj vsebuje tudi bistveno klavzulo, da nobena stran ne bosta drugi nič očitala, še najmanj pa izdajalstva.

44 KOMENTARJI

  1. Ta ženska je vsako leto bolj usekana in agresivna ali z drugo besedo – zleht. Njene otročje površne in zavajajoče simplifikacije in krute diabolizacije kot je: domobranstvo = Cerkev = SDS = desnica = izdajstvo ne bi bile vredne niti za v knjižnico kake zagovedene politične šole kumrovskega tipa.

    Tega opravičila, ki ga Hribar Diklićeva sadistično terja, pač ne bo. Ker je propaganda laz. Ce bi se kdo moral Slovencem v resnici globoko in skesano opravičevati, so to komunisti ( v temelju s politično norostjo boljsevizma zavedena zločinska banda) z imenovano tovarisico vred. Za polstoletno početje, ki sence in oprijemljive zle posledice vleče tudi v današnji čas.

    • Ejga, Kovačič!
      Od kdaj si že , človeček?
      Bil si že od davnega časa in imel si vpliv in moč stvari in zadeve in vsebine premikati kolikor vem od tvojih pisanj vsepovsod. Ne bluzit kaj bi bilo, če bi bilo – napiši že enkrat kaj si naredil, da je nekaj spremenjeno!
      ———————————————————————————————————————
      Diklićka ni Tinetov problem, ampak sta oba pesjana slovenski problem tudi zato, ker is tega kar sem ravnokar zapisal vi, ki ste imeli priliko in sposobnost, niste upali izprdeti , ker ste tako preračunali, zdaj pa iščete pepela, da bi se z njim malo posipali.
      Ne bom razlagal zakaj tako mislim in pišem o tem, ker je zguba časa. Možakar, zame si passe. Samo zato, ker sem o tebi bral kar si sam spisaril, nioč drugega vpliva ni. NE DRŽIŠ VODE. Pljuska in pušča.

      Sprašujem te kaj si storil takrat ko je bil čas, razen to, da si nekaj pisaril ?
      Kaj si zahteval od Peterleta in podobnih?
      Kaj si zahteval, da t.im. slov.krščanska stranka naredi ?
      Kaj si naredil v zadnjih časih od Janševega vstopa v Dolino Črnih vranov na Dob naprej?
      Kaj si zahteval od Ljudmile Novak?

      ZAKAJ NI BILO PREDST. SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE NA DOB OB VSTOPU JANŠE V AREST ?

      ZAKAJ NADŠKOF ZORE NI PRIŠEL NA ZBOROVANJE NA TRG REPUBLIKE, KO JE JANŠA PRIŠEL IZ SRAMOTNEGA ARESTA POVEDAT NARODU KAR JE POVEDAL “KOT POLITIK V ZAPORU” ?

      ZAKAJ OSEBNO NISI PRIŠEL ?
      ——————————————————————
      Vem, da ne boš povedal, ne zapisal, nehaj kvačkat in nehaj pisarit bedarije post festum in nekaj razglašat, povej kaj nisi naredil pa bi bil moral !

    • Miran, žal, huje od tega!
      ———————————–
      Satanizem v mavričnih razsežnostih, matričnega izgleda in hinavskega naboja vseh barv!

      Hvala večnemu, da pošlje en pošten zemljopretres, da razsuje Jankovićkučanovo sodomogomorjansko Kabalo, Golobič Džerdžinskemu, slovenskemu Satanu, ki se ga boji sam Kučan pa zavali en tram za vrat, da bo začutil kaj je trpljenje čistega človečka.

  2. O stranki SDZ, kot DEMOSU znotraj Demos-a bi bilo zanimivo več vedeti. Predvsem o različnih taborih znotraj SDZ-ja, še posebej o poziciji katoličanov (ki so se šele kasneje razpršili predvsem tudi v SKD in SKZ). Sploh mladi o tem le malo vemo.

    Prav tako me zanima ali so Narodni demokrati še pri življenju, bi jih današnji pomladniki lahko vključili v svoje sile?

    Glede Hribarjevih pa je vsak komentar odveč. Poleg tega Delu pada naklada, to ni več Delo z dometom iz devetdesetih.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Od Peterletov in Kovačičlev ne boš zvedel popolnoma nič.
      Ti so še bolj nedotakljivi od Kučanovih kriminal socialistov.
      ———————————————————————–
      To ni krščansko, ni Jelovica ampak preživi kot farška zakrknjena Omerta.
      Nikoli nič. Kaluža neverjetne zaprte mrakobe! Nobenega zraka.
      Sama mutivoda in lepe pridige!
      ———————————————————————————————
      Ubogi Jezus, daj stopi že dol in razhajkaj to štalo!

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

      Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

      O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

    • Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    • Poleg živih spominov marsikoga starega 45+, je prica časopisje iz tistega časa in tudi ze kar nekaj knjižnih del. SDZ je združevala največ razumniskega opozicijskega potenciala, predvsem tistih, ki so se prepoznali v 57.stevilki Nove revije z dvema temeljnim ciljema: demokracija in lastna drzava. Ambiciozna, kadrovsko močna frontna združba, ki je po prvih volitvah želela vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem ali Solidarnosti na Poljskem, a je po rezultatu zaostala za krščanskimi demokrati in kmecko zvezo. Iz tega izhajajoče premierstvo katoliskega Peterleta je stalen vir frustracij delu vplivnezev iz SDZ, zlasti obema Hribarjema in je pripeljalo do nespametnega predčasnega razpada zgodovinsko uspešne koalicije.

      Narodni demokrati, ki so iz SDZ izšli kot Demosu in njegovi vladi lojalen del so za vodjo izbrali pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se kmalu priključili SKD. Tam so dobili podpredsednisko mesto in možnost delovanja kot krilo stranke. Status krila je imela manjša skupina okoli novinarja Blazica in sodnika Miklavčiča iz Kocbekova kroga ( tudi Pahorja in Rebule), ki sta bila med zadnjimi slovenskimi političnimi zaporniki v poznih 70.letih. K podmladku SKD se je priključil tudi Mlin Petra Volaska, torej celoten podmladek SDZ. Do neke mere se zdi, da so utonili v novi stranki, podobno kot Ivan Oman, ki je v SKD prestopil nezadovoljen z odločitvami njegove SKZ.

      Kdor spremlja nastope Rajka Pirnata v smislu ” pravniskih ekspertnih mnenj” za mainstream TV postaje, se pa lahko najbrz le nasmehne ob ideji vključitve v politiko pomladne smeri. Vecina najbolj izpostavljenih ND osamosvojitvenega časa je tudi že v letih ali celo pokojnih.

  3. Ko bomo resnično spoštovali in uresničevali slovensko ustavo, bomo tudi med seboj spravljeni in bomo delovali kot normalna demokratična slovenska skupnost in slovenska država.

    Potem ne bo izgovorov, kaj so počeli levi ali desni naši predniki, ampak bomo vedeli:

    – kako moramo živeti in delovati danes in v prihodnje.

    Slovenska ustava ima za našo pravilno življenjsko držo odlične temelje:

    – človekove pravice na čelu s pravico do življenja
    – demokratične temelje našega življenja in skupnega ustvarjanja
    – nepristransko in pravično pravosodje
    – nepristranske in pravične medije
    – ustvarjalno gospodarstvo, ki priznava zasebno lastnino…

    • Lepo napišeš.
      Manjka pa vse vmes.

      Da se zgodi je potreben tsunami, potres in atomska vojna, če ni druge.

      Včasih je Bog Oče znal poslati krvavo reko, kobilice, krastače, ne vem kaj še vse, mrtve novorojenčke, klavsko sodrgo, zdaj pa nič več, porkamalora!

      TUD FRANČIŠEK, KI BI RAD BIL PAPEŽ SE NE BOJI NE BOGA , NE HUDIČA !

    • GLEJ, ČLOVEK!
      Žrtve vkomunizma sprave ne potrebujejo !
      Umirali so spravljeni s seboj in z Bogom.
      Žrtvam so v šoku oproščali, saj so vedeli, da ne vedo kaj delajo, po difoltu so bili Bogaboječi, ubijati-niti pomislili niso !
      Svojci živimo spravljeni s svojimi in z Bogom, kakor kdo in sprave z morilci zahrbtneži ne potrebujemo, ker
      oni so 99% poračunani, trmasto trdosrčni, žal, pri luciferju.

      Svojci žrtev NE POTREBUJEMO SPRAVE Z POTOMCI MORILCEV, KI SE NISO HOTELI, NE KESATI,NE OBŽALOVATI, NE PROSITI ODPUŠČANJA , KAJ ŠELE PREDLAGATI IN SODELOVATI V SPRAVI. S KOM PA?
      Kako naj bodo potomci naravnani na neko spravo, če pa njihovi malikovalski starši ali stari starši niso bili, po njih pa imajo privilegije, status nedotakljivih kriminalcev in podobno…BREZ VEZE.
      Potem pa – Diklićka in podobne tujerodne nakaze skorumpirane v dno duše ! Dajte ga srat!
      —————————————————————————————————————
      Diklićki namenjam tele vrstičke tu spodaj:

      ALAIN BESANCON – SVETOVNA FACA o označevanju – javno ožigosanju nedolžnega človeka v Izdajalca
      je v svoji knjigi ZLO STOLETJA natančno in obširno razložil kaj je pravilno pojmovanje in pomen komunistične žrtve, kako se zadeva razvija, kako se konstruira izmišljeno obsojanje, blatenje in eksekucija žrtve. Več kar je zapisal ta veliki zgodovinar in poznavalec boljševiške revolucije niti ne potrebujemo.
      Komunistični cilj posvečuje čisto popolnoma vsa sredstva ki so na voljo in tudi, če jih ni, si jih izmislijo, da dosežejo svoj cilj ali cilje ! Logika, resničnost-dejanskost, pravica, resnica imajo pri komunistih ravno toliko vlog in pomenov kolikor jih potrebujejo za izvedbo ciljev!

      DIKLIĆ-HRIBARCA ! nekaka Demosovka po nalogu in izpričana častilka zločincev
      Pa ti veš sploh kaj tveziš, pokvarjena kriminalizatorka narodove zgodovine si in si tujka, če ti ni jasno?
      Tuji izrodek.
      Slovenski izrodek sploh ne moreš biti. Od kje ta jedka predrznost, ki jo izvajaš, kar jaz spremljam zadeve,30 let! Točno iz jedke posebnosti izrodkov srbskega naroda, ki kot gost pri Slovencih izkorišča svoj elitni status nabuhnjene komunistke – makar je ta navidezen in lažen- to bomo videli ob nj.pogrebu – status pri kriminal komunistih Udbokučanističnega satanskega reda Milana Kučana.
      KDO JE V SLOVENIJI 1941 – 1991 označen za IZDAJALCA ?
      To so vsi ANZIKOMUNISTI in VSE ŽRTVE KOMUNIZMA.
      Oni in tudi jaz nismo izdajalci de facto ali de jure – NE! Mi smo ožigosani za izdajalce lažno, fikcijsko samo zato, da ima komunizem in nj. OF revolucija kaj za početi! Brez žrtev za obsojanje, maltretiranje, mučenje in morjenje revolucije sploh ni ali pa je neuspešna!

      IN ZDAJ, LETA GOSP:, 2022 MORAMO OD TE POŠASTNICE TUJEGA RODU PONOVNO POSLUŠATI KAR JE RAZGLAŠAL IN GROZIL MORILSKI KOMUNIZEM 1941 – 1991

      De facto IzDdajalec slovenskega naroda – o tem Diklićka ne kokodajsa !
      To, da je Kučan izdal novonastajajočo 1.Republiko Slovenijo z razdajanjem orožja slovenske TO srbijanski okupatorski armadi in postal de facto, de jure pa pač ne, narodni veleizdajalec 1.Republike Slovenije, zanj ne pomeni niti toliko kot stenica v nj. skretu ali še celo manj.
      ————————————————————————————————————————
      On je samo realiziral svoj osebni in cilj svoje Komunistične Partije Slovenije in nič drugega- to pa je za njega in njegovo mafijo usodna odličniška, prelomna in vrhunska in zlata vredna zadeva, komunistična vrhunskost in katarza osrednjega pomena !Komunistični sveti gral narodnega zločinstva !

      Pahor naj se spravlja s Kučanom in Zoretom in s SAZUJEM in podobne bedarije!

  4. Bodimo si na jasnem. Namen javnega lomastenja obeh Hribarjev v zadnjem času ni ne tolmačenje zgodovine ne spravne težnje, ampak a) udrihanje po Janezu Janši in b) povzdigovanje lastne vloge pri osamosvojitvi. To bi še prenesli, če se pri tem početju ne bi posluževala grdih laži in potvorb. Človeku gre na bruhanje ob vseh zlonamernih trditvah teh dveh človeških pokvek. Ne bom šel naštevat vseh grdobij, ki sta si jih privoščila zlasti v zadnjih dveh letih, vključno z zlorabo SAZU. Raje bi videl, če bi g. Tomažič, ki je bil zraven pri demokratizaciji Slovenije, prebral cel članek v Delu in napisal avtentično oceno tega sranja.

    Glede sprave pa bom ponovil, kar sem na spletišču povedal že večkrat:

    1. Z nikomer nisem sprt, zato nimam potrebe, da bi se spravljal s komerkoli.
    2. Ne dovolim, da kdorkoli sklepa kakršnokoli spravo v mojem imenu.
    3. Če je kdo delal zločine, naj za njih pravično odgovarja (če še ni prepozno).

  5. Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

    O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

  6. Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

    O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

  7. Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

    O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

  8. Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

    O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

  9. Poleg živega spomina večine 40,50+ obstajajo casopisi in tudi že nekaj knjig, ki dokumentirajo ta cas. SDZ je bila opozicijska zveza za demokracijo in lastno drzavo s primarno tezo izpostavljenih razumnikov. Imela je ambicijo odigrati frontno vlogo podobno HDZ na Hrvaškem, MDF na Madžarskem, Solidarnosti na Poljskem, a ji to kljub kadrovski premoči ni uspelo, saj sta jo na prvih volitvah prehiteli krščanski demokrati in kmečka zveza. Kar je bila skupaj s premiejem Peterletom za kar številne od njih, Hribarja vključujoč, izrazita frustracija in kasneje vir trenj, ki so privedla do nerazumne samorazpustitve uspešne koalicije.

    Narodni demokrati so za vodjo izbrali Demosovega pravosodnega ministra Rajka Pirnata in se vključili v SKD kot krilo stranke. Vitalen podmladek SDZ-Mlin Petra Volaska je bil v celoti vključen v podmladek SKD. Lahko bi ocenili, da so krila v stranki SKD ( tudi levo osamljenih disidentov kom. režima Miklavčiča in Blazica, ne le Narodni demokrati, koncno tudi Ivan Oman, ki je nezadovoljen s politiko SKZ prestopil v SKD) delovala nekoliko zapostavljeno ali da jih je večinski tok marginaliziral.

    O vključevanju Rajka Pirnata med danasnje pomladnike, pa je tistemu, ki spremlja njegova pravna ” ekspertna mnenja” po slovenski mainstream Tv postajah, skoraj malo odveč razpravljati.

  10. Sprava je to, da se resnično vsi opredelimo za to, kar nam nalaga slovenska ustava.
    To je rešitev za naše današnje in prihodnje ravnanje.
    In za naš pogled v preteklost.

    Potem ne bo nihče povzdigoval bratomorne NOB vrednote s povojno morijo in totalitarni sistem bivše države. Potem nam ne bo nihče zameglil um.

    Preštejmo se, kdo je za slovensko ustavo!!!!

  11. @svitase, 3. 1. 2022 ob 09:46: »Nič nam ne pomaga, da rečemo ali podpišemo, da smo spravljeni, če pa ravnamo v nasprotju s slovensko ustavo. Vrednotno in razvojno nas lahko dvigne in poenoti- le slovenska ustava.«
    ====

    Navedeno mnenje pod naslovnim prispevkom g. Antona Tomažiča lahko odseva kritičnost zoper naslovni prispevek g. Tomažiča, kar je ob sklicevanju na »slovensko ustavo« utemeljeno.

    Politika »sprave« g. Antona Tomažiča je namreč napačna, nekritična medijska promocija njegove napačne politike pa je, glede na to, da gospod nastopa kot v preteklosti zaslužena osamosvojitvena avtoriteta, poseben vir dodatne zmede tega naroda in države. V tej luči in v luči naslovnega članka g. Tomažiča zoper go. Hribar, je bil vidik:
    – prvič: hudega problema napačne politike »sprave«, ki jo medijsko promovira ga. Spomenka Hribar in ki je v tem, da nima pristne vsebine sprave, na primer precizno osvetljen in utemeljen v prispevku na Časnik z dne 14. 8. 2018 z naslovom Indoktrinacija, da je Spomenka Hribar predstavnica »sredine«, je neutemeljena.
    – drugič: hudega problema napačne politike »sprave«, ki jo medijsko promovira g. Tomažič, in je v tem, da nima pristne vsebine sprave, kar je poseben vir dodatne zmede tega naroda in države, je bil na primer precizno osvetljen in utemeljen v prispevku na Časnik z dne 24. 9. 2019 z naslovom Huda kriza NSi – napačna politika, vodje, staroste in mnenjski promoviranci.
    – tretjič: posebej hudo prizadetega volilnega telesa NSi zaradi napačne politike »sprave« brez pristne vsebine sprave, ki jo medijsko promovira g. Tomažič, je bilo precizno osvetljen in utemeljen v prispevku z dne 2. 10. 2019 z naslovom Blokada zgodovinskih arhivov razlog hude krize NSi.
    – četrtič: pristne sprave slovenskega naroda in države na podlagi Ustave z dne 23. 12. 1991 in njene Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije z dne 25. 6. 1991 pa je bil osvetljen na primer na Portalplus z dne 16. 4. 2020 z naslovom Stoletnica Velikega razkola in ustavna formula velikega poenotenja (sprave).

    Med navedenim in vezano na naslovni prispevek je bilo v luči hudega problema napačne politike »sprave«, ki jo medijsko promovira g. Tomažič, in ki je v tem, da nima pristne vsebine sprave, v prispevku z dne 14. 8. 2018 osvetljeno, da stranka Nova Slovenija NSi vodi večletno napačno smer politike, ki ni dorasla za soočenje z neugodno stvarnostjo globoke slovenske krize. Za to je v vrsti več-letno napačno medijsko promoviranih voditeljev te stranke odgovorna tudi nekritična medijska promocija nekdanjega zaslužnega osamosvojitelja g. Tomažiča in njegove brezvsebinske politične akcije »Formula(cija) za spravo – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!« (v Delu 24. 8. 2019, Časnik 25. 8. 2019 in 26. 8. 2019). Ta njegova politična akcija nima vsebine glede na bistveno mnogodesetletno persistirajočo okoliščino globoke krize slovenskega naroda in države še danes, torej že preko 80 let od sprožitve zadevnega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in njegovo tedanjo državo ter že preko 30 let od ustanovitve sedanje Republike Slovenije.

    Slovenci namreč te bistvene vsebine torej vsebine mnogo-desetletno prikritih okoliščin masovnih hudodelstev in nepretrgane sistemsko-strukturne rdeče niti slovenskega totalitarnega prokomunizma, sploh še nismo niti ugotovili. Zato je njegova politična akcija »nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno«, ki po preko 80 letih oziroma 30 letih še danes prizadetim Slovenkam in Slovencem novo-dvojno, a brez vsebine zapoveduje, da:
    – prva zapoved: »nič naj ne bo pozabljeno«,
    – druga zapoved: »vse pa oproščeno«,
    brez vsebine.

    Medijska promocija njegove napačne politične akcije brez vsebine je zato dodaten vir zmede in ponavljajočega se samo-poškodovanja slovenskega naroda samega z napačnimi političnimi akcijami posiljenih »formula(cij) za spravo« brez vsebine. Njegova in podobne napačne politične akcije so v vsebinskem bistvu zgolj naslednje:
    – prvič: nadaljnja rdeča nit cenzure zoper pristno demokratično opozicijo Slovenije, in
    – drugič: podtaknjena zapoved prokomunistično indoktrinirane sprave.

  12. Še eno zelo pomembno vprašanje se pojavlja glede Hribarjev: ali na tem področju nekoč izražena ideja avtorja g. Antona Tomažiča, da bi ob drugačnem razvoju dogodkov lahko SDZ prevzela velik del katolikov z lstnim katoliškim krilom stranke (in tako ne bi bilo potrebe po SKD-ju, ki je zbujal ideološki odpor) navsezadnje ne sovpada s stališči Tineta ter Spomenke Hribar (ter delno Kovačič-Peršina), ki sta se bala ponovnega obujanja predvojne katoliške SLS (dejansko so formalni nasledniki SLS-a iz izgnanstva takrat soustanovili SKD, če se ne motim, tako da tukaj je bila kontinuiteta)?

    Ima kakšen pomladni katolik kakšno mnenje na to temo in kako gledate na problematiko katoliške stranke v današnjem času (kar so izrazili nekateri katoliški avtorji, ki so nezadovoljni s trojčkom SDS/NSI/SLS in vidijo opcijo v nekakšni katolizirani stranki Dom)?

    • Seveda bi bilo možno, da bi SDZ prevzela velik del glasov katoličanov, če ne bi bili ustanovljeni SKD in SKZ ( podobno kot, kot sem že zgoraj pisal, HDZ ali MDF ali Solidarnošć). Vendar najbrz niti približno seštevka teh dveh strank na prvih volitvah ( cez 25%). SDZ je nenazadnje imela znaten del katoličanov med članstvom, pa tudi med izpostavljenimi politiki. Poleg g.Tomazica mi na hitro na misel pridejo France Bučar, Andrej Ster, Anton Vencelj ( prvi minister za solstvo), nesojeni mandatar oz kandidat SDZ za to Marjan Cerar, Alenka Žagar Slana in se drugi.

      V evropski perspektivi, če pozabimo histericne antiklerikalne kaprice, je združevanje v krščansko demokracijo ( ves čas po drugi vojni prevladujočo kontinentalno evropsko opcijo, ki je tudi gradila EU) vsaj toliko normalno in naravno politično opredeljevanje kot fronto opredeljevanje za demokracijo in drzavnost, za katero potem ni jasno, kam idejno nazorsko spada. Ljudsko, konzervativno, liberalno, socialdemokratsko?

      Dom ima nastavke radikalno desne stranke ( ekonomski liberalizem, nacionalizem in drugo), to potem ni proevropska socialno-trzna krščanska demokracija ( teh in drugih idejnih nacel, ki izvirajo iz katoliske socialne doktrine) in je, čeprav so premiki dominantnih prepricanj vendarle mozni, težko opcija večine katolicanov. Vloga krščanske demokracije je bila nenazadnje odločilna pri mednarodnem priznanju, brez teh povezav bi bilo Sloveniji tedaj mnogo težje.

  13. Da je ustava najmočnejše politično orožje, se zaveda tudi levica, ki se večkrat sklicuje na ustavo kot desnica,
    čeprav v resnici pogosto ravna protiustavno.

    Ker pa jim to nihče ne pove, še manj pa dokaže, levica naprej maha z ustavo, čeprav misli pri tem bolj na jugoslovansko, torej bivšo.

    Skratka, levica je politično v svoji sprenevedanosti zelo spretna.

    Desnica pa ni vešča, ko bi naj iskreno navduševala ljudi s plemenitimi vrednotami in cilji slovenske ustave.
    Vendar brez ustave ni slovenske demokracije in slovenske države. Ustava nam to omogoča in zagotavlja.

    Izgleda tako kot da bi se ustave izogibala. Ali ne pozna dovolj njene veličine in moči?

    Pomenljivo je tudi, da desnica prepušča ustavo izključno pravnikom kot da je ustava le za njih, ne pa za vse državljane.
    Ne mislim, da bi morali vsi razlagati ustavo.
    Vsekakor pa bi moralo njen pomen in bistveno vsebino poznati čim več državljanov. Poleg tega bi morala biti navada, da se na njo sklicujemo v vsakdanjem življenju, ko se pokaže potreba.

  14. Sklicevanje na slovensko ustavo je zlasti nujno, ko gre za odpravo napak v pravosodju, vključno z ustavnim sodiščem nad katerim je slovenska ustava.

    Le s pomočjo slovenske ustave lahko odpravimo vse napake in probleme, ki pestijo delovanje slovenske demokracije, pravosodja, medijev, politike, nepravične zakonodaje in nepravičnih sodb, nepoštenih praks…

  15. Še enkrat : Nad ustavnim sodiščem je slovenska ustava. Njej so podrejeni tudi ustavni sodniki!

    Kako se to odločilno pravno in demokratično dejstvo uresničuje, pa bedimo vsi državljani, ker gre za demokratični slovenski državni sistem.

  16. T. i. “partizanski boj” nima nobene zveze z ustanovitvijo osamosvojene Slovenske države! Ne današnja zmerna slovenska desnica ne današnja Slovenska Cerkev prav tako nimata nobene zveze z nekdanjimi okupatorji, med katerimi pa je bil dokumentirano od vseh daleč najbolj nasilen okupator prav kps, ki si še zdaleč ni prizadeval za samostojno Slovensko državo, temveč za komunistično internacionalo in kvečjemu za socialistično enopartijsko ureditev v okviru socialistične Jugoslavije. To jasno dokazuje vsa zgodovinska dokumentacija, prav posebej pa ta zločin nad Slovenci potrjuje circa 700 morišč po vsej Slovenski zemlji.
    Hribarja poskušata pred smrtjo z lažmi opravičevati sebe. Naj raje počakata poslednjo sodbo.

  17. Spodaj citiram nekaj odlomkov iz članka Stanislava Kovača, z naslovom ‘Spomenka Hribar nima moralne avtoritete’, objavljenega leta 2011 v Financah:

    “…Hribarjeva je bila med letoma 1990 in 1992 poslanka v skupščini RS. Tik pred volitvami oktobra 1992 je bil tudi ob pomoči Hribarjeve po hitrem postopku sprejet zakon o poslancih, po katerem se je Hribarjeva takoj po volitvah upokojila skupaj z 21 poslanci…

    Ustavno sodišče je julija 1994 odločalo o ustavni pobudi in razveljavilo sporni 39. člen zakona o poslancih…
    Ustavni sodniki so za razveljavljeni člen zapisali, da brez utemeljitev in brez jasnih kriterijev uzakonja znaten privilegij članov zakonodajnega telesa…

    Hribarjeva se je takoj po volitvah leta 1992 upokojila po privilegiranem členu poslanskega zakona pri vsega 51 letih starosti in s samo 27 leti pokojninske dobe, medtem ko je bila za preostale državljane tedanja splošna pravica do starostne pokojnine določena s pokojninsko dobo 40 let (za moške) in 35 let (za ženske).
    Danes se ista Hribarjeva zavzema za sprejetje mnogo ostrejših pogojev pokojninske reforme, ki bi dvignila starostno mejo za moške in ženske na 65 let ter pokojninsko dobo za moške na 40 in ženske na 38 let…

    …Hribarjeva ne more biti moralna avtoriteta slovenske družbe, saj se je leta 1992 upokojila po privilegiranih pogojih zakona o poslancih, ki so jih ustavni sodniki označili za nepravične in protiustavne…” – konec citata.

    Vir: https://www.finance.si/310523/Public-enemy-Spomenka-Hribar-nima-moralne-avtoritete

    Zelo pomenljiv članek. Spomenka Hribar, ki bo kmalu dopolnila enainosemdeset let starosti, letos že trideseto leto uživa upokojenski staž po privilegiranih pogojih, ki jih je Ustavno sodišče označilo za protiustavne in nepravične.
    Ta gospa ni bila moralna avtoriteta leta 2011 in ni moralna avtoriteta niti leta 2022.

    Njeni govori in spisani umotvori so postali popolnoma spolitizirane, levičarsko pristranske prazne marnje. Če je nekako razumljivo, da prazno besediči upokojena filozofinja in sociologinja, ki se intelektualno najraje udejstvuje v zakulisnem političnem spletkarjenju v prid levici, pa je naravnost nesprejemljivo, da je na enako izvotljeno, politično pristransko, prolevičarsko govoričenje pristal tudi njen mož, ki se ponaša s članstvom v najvišji nacionalni znanstveni in umetnostni ustanovi!

    To so razlogi, zakaj se o nobenem od njiju ne moremo pogovarjati kot o moralni avtoriteti.