V Poljčah je bila 10. novembra 1990, na dan, ko smo izglasovali, da Skupščina RS razpiše plebiscit, imenovana tudi tričlanska komisija, ki smo jo sestavljali Spomenka Hribar, dr. France Zagožen in Franci Feltrin, z edino nalogo, da za razpis plebiscita pridobi tudi vse leve, opozicijske stranke.
Med pogajanji, ko so se pokazale številne razlike, med drugim so opozicijske stranke kot zanalašč predlagale razpis plebiscita šele v letu 1991 in še vrsto drugih zaviralnih predlogov, je prišlo do oblikovanja in podpisa sporazuma vseh parlamentarnih strank. Podpisan sporazum med koalicijo Demos ter opozicijskimi strankami z leve je bil osnova za sprejem zakona, ki je omogočil, da smo mesec kasneje uspešno izvedli plebiscit. Tako smo se ognili, da bi katera koli stranka v času priprav na plebiscit med volivci sejala negativno vzdušje.
Predsednik države Borut Pahor je želel počastiti 30. obletnico podpisa sporazuma med koalicijo Demos ter opozicijskimi strankami z leve, ko so skupaj nastopile za razpis plebiscita 23. decembra 1990. A je žal za slavnostno govornico povabil go. Spomenko Hribar. Nikakor ni pričakoval, da bo namesto slavnostnega govora izrekla ideološko nastrojene besede, z njimi znova odprla stare rane ter s tem zanetila nov razkol med politiki in slovenskim narodom. Govor, ki je bil v popolnem v nasprotju s predsednikovim dolgoletnim trudom, da bi tudi danes politične stranke znale v korist države in državljanov stopiti skupaj, kot so to storile nazorsko zelo različne stranke pred 30 leti.
Zakaj toliko sovražnih besed, Spomenka, prav ob počastitvi dogodka, ki si ga sooblikovala
Ne razumem, zakaj je slavnostna govornica namenila tako sovražne in razdiralne besede prav ob počastitvi dogodka, kot je bila odločitev Demosovih poslancev v Poljčah, in prilila olja na ogenj sovražnemu govoru in grožnjam, celo po uboju, predsedniku vlade Janezu Janši. Je bil to namen počastitve?
In to v času, ko v državi razsaja neusmiljeni virus, ki ne izpušča ne levih ne desnih, ne zdravih ne bolnih, ne starih ne mladih, ne revnih ne bogatih. In pri vsem tem je slavnostna govornica zatrjevala, da je za vse zlo v Sloveniji kriva sedanja vlada oziroma njen predsednik Janez Janša. So klici po uboju legitimni?
Spoštovana ga. Spomenka! Ko sem Te poslušal, nisem mogel verjeti svojim ušesom in očem, da prek ekrana poslušam in gledam nekdanjo kolegico (med letoma 1989 in 1992) še iz časa politične koalicije sedmih strank Demos. Kar nisem mogel verjeti, da si po tridesetih letih lastiš številne zasluge za sodelovanje z opozicijo, in to čeprav smo v sporazum zapisali, da tega ne bomo počeli. Vsaj tako razumem jaz.
Franci Feltrin in Spomenka Hribar sta bila člana komisije za sporazum z opozicijo
Naj spomnim. V Poljčah je bila 10. novembra 1990, na dan, ko smo izglasovali, da Skupščina RS razpiše plebiscit, imenovana tudi tričlanska komisija, ki smo jo sestavljali Spomenka Hribar, dr. France Zagožen in Franci Feltrin, z edino nalogo, da za razpis plebiscita pridobi tudi vse leve, opozicijske stranke.
Do sporazuma s podpisom vseh političnih strank je prišlo po pogajanjih. Saj so bile na prvih pogajanjih razlike, kdaj razpisati plebiscit, njihovi predlogi so bili popolnoma nasprotni sklepom, ki smo jih sprejeli Demosovi poslanci v Poljčah. Tega se gotovo še spominjaš. Saj so kot zanalašč predlagale razpis plebiscita šele v letu 1991. Še o tem si niso bile enotne, katerega meseca. Prišla je še vrsta drugih zaviralnih predlogov.
Zato je prišlo do zahteve za oblikovanje in podpis sporazuma vseh parlamentarnih strank, ki želijo sodelovati pri sprejemu zakon za razpis plebiscita. Tako smo se hoteli izogniti, da bi katera koli stranka v času pred plebiscitom med volivci sejala negativno vzdušje.
Hribarjeva tudi dejstev o Milanu Aksentijeviću nisi preverila
In še to: kot član Odbora za notranjo politiko, v kateri je bil tudi g. Milan Aksentijević, o njegovih nespodobnih besedah proti slovenski osamosvojitvi in Slovencem sploh ne bom izgubljal besed. Državljanstvo je izgubil, ker je deloval proti državi Sloveniji, a ga je dobil nazaj in zdaj živi v družinski hiši na Golniku in ima srbsko pokojnino. Samo toliko, da ni vse res, kar si v svojem slavnostnem nagovoru povedala in oblatila takratno Demosovo vlado, ki je osamosvojila Slovenijo in je bila v zgodovini slovenskega naroda edina, ki si je upala narediti korak v samostojnost in neodvisnost in je v tem pogledu svetovni unikum.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
