»Neumno ljudstvo« naj poskrbi za javni nadzor nad vsemi vejami oblasti

Zmago Jelinčič Plemeniti. Foto: STA.

Te dni je del slovenske javnosti razburil posnetek, na katerem smo lahko slišali Zmaga Jelinčiča, ki je v pogovoru z Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Slavkom Kmetičem slovenske ljudi označil za »neumno ljudstvo«. Smo državljani res »neumno ljudstvo« in želimo živeti v državi kaosa, namesto v vladavini prava?

Na plebiscitu leta 1990 smo se odločili za samostojno, demokratično, pravno in svobodno Slovenijo. Brez pravičnosti ostane le še karikatura Republike Slovenije. Zato od vseh odgovornih v družbi pričakujemo, da intenzivno iščejo način za ureditev razmer v sodstvu, tožilstvu in medijih. Učinkovito je treba poskrbeti za javni nadzor nad vsemi vejami oblasti in skrbeti za njihovo odgovorno ravnanje. Pomembno mesto pri tem imajo prav gotovo svobodni in neodvisni mediji.

Če do tega ne pride, pomeni, da nismo niti svobodna niti resna država. V tem primeru predlagamo, da »neumno ljudstvo« naredi še eno neumnost: da gremo še enkrat na plebiscit za svobodno Slovenijo.

Vse, kar se dogaja, se dogaja zelo hitro. Lahko se samo čudimo živahnosti sprememb in jih občudujemo. Zaradi obilice dežja je vrt, ki ga obdelujem, zaraščen s posejanimi rastlinami, pa tudi z invazivnim plevelom. Pomislimo, kako hitro se je po vsem svetu razširil virus, ki opozarja, da še ni rekel zadnje besede.

So tožilci del sodne ali izvršilne oblasti?

Tudi na političnem parketu oziroma ploščicah je razburljivo. Minister Aleš Hojs je spregovoril o »politični policiji«, podobno lahko govorimo o »političnem tožilstvu« in »političnem sodstvu«. Pravni strokovnjaki razpravljajo, ali je državno tožilstvo del izvršilne ali sodne veje oblasti. Sem navaden državljan in priznam, da se nikoli nisem poglabljal v te zadeve niti se ne nameravam, toda preseneča me, da niti profesorji, ki predavajo študentom, nimajo razčiščenih pojmov.

Vsake toliko se pojavi še kdo, ki nampove, da smo »neumno ljudstvo«. Seveda si mislim, da jaz ne sodim med neumneže, a po drugi strani sem član tega naroda in moram priznati, da sem bil v življenju že večkrat neumen. Koliko imajo tisti, ki nas označujejo za »neumno ljudstvo« prav, koliko pa se motijo?

Revež tisti, ki bi rad naredil red

Vsekakor lahko rečemo, da živimo v nekakšnem kaosu. Nekateri se trudijo, da bi bil kaos še večji. Pomislimo samo na upoštevanje oziroma neupoštevanje varnostnih ukrepov zaradi virusa, na neprijavljene demonstracije, na grožnje s smrtjo, na enostransko poročanje nacionalnih medijev, na razprave med vrhunskimi strokovnjaki, ki ne razlikujejo, kaj je belo in kaj je črno. Kaj drugega je to kot kaos? Če se pojavi junak, ki bi rad naredil malo reda, premnogi z vsemi topovi udarijo po njem, četudi je to kdo izmed ministrov ali predsednik vlade. V takem primeru je napad še bolj ognjevit.

Smo državljani res neumni in želimo živeti v državi kaosa, namesto v vladavini prava?

Popolnoma prepričan o tem, da smo »neumno ljudstvo«, le nisem. Ali pa se motim? Smo bili neumno ljudstvo, da smo 23. decembra 1990 na plebiscitu glasovali za ustanovitev lastne države? Če je to bila neumna odločitev, pomeni, da nas je bilo takrat neumnih 95 odstotkov volivcev in nam res ni pomoči.

Ko tožilci, sodniki, mediji … padajo na izpitih

Prepričan sem, da bi bila, če bi postavili vprašanje o odgovornosti tožilstev in sodišč, ki ne opravljajo svojega dela tako, kot bi morala, večina državljanov »neumna«. Predpogoj za to, da smo »neumno ljudstvo«, pa je naša informiranost o dejstvih. Žal nacionalni mediji v preteklosti niso verodostojno opravljali svojega dela in volivcem po mojem mnenju niso predstavili realnosti glede kriminalnega početja v zvezi s pranjem iranskega denarja in drugimi velikimi kriminalnimi zgodbami. Po drugi strani je prihajalo do težkih krivičnih »političnih« obsodb, ki niso dobile epiloga. S tem so nekateri tožilci in sodniki padli na izpitu in pokazali, da niso neodvisni niti nepristranski. Podobno so padli na izpitu mediji, ki so se bali spregovoriti o resnici. Sedanje neprestano napadanje Janševe vlade pomeni njihovo spreobrnitev in verodostojnost?

Neodvisnost ne pomeni, da delaš, kar te je volja

Tako tožilci kot sodniki in mediji se radi sklicujejo na neodvisnost in svoje pravice, pozabljajo pa na svoje dolžnosti. Že prav, da je ločenost in neodvisnost treh vej oblasti zapisana v Ustavi. Toda črka na papirju še ni uresničenje tega, kar piše. Neodvisen si ali pa nisi. Iz izkušnje vemo, da tožilci in sodniki lahko določene mape pospravijo v predale. To vrže na tožilstvo, sodstvo in medije, ki o tem molčijo, senco in dvom. To velja za vsako institucijo, ki je okužena z nepravilnostmi, krivičnostjo in zlom zaposlenih, kar pa seveda ne pomeni, da teh institucij ne potrebujemo.

Ne bi rekel, da smo »neumno ljudstvo«, temveč da navadni državljani ne moremo razumeti, kako se to lahko sploh dogaja. Ne zato, ker ne zaupamo v državne institucije, temveč ravno nasprotno, ker bi tem institucijam radi zaupali. Prepričan sem, da niso vsi tožilci, sodniki in novinarji slabi.

Sodba mora biti pravična, ne utemeljena na političnem prepričanju

Nedopustno pa je, da obstajajo znotraj teh sistemov »podjetja«, ki so v službi napadanja političnih nasprotnikov in vztrajno skrbijo za to, da zakon ni za vse enak. Mislim, da bi večina državljanov, če bi jih o tem povprašali, bila »neumna«, podobno kot je bila neumna na plebiscitu 1990, in bi zahtevala odstranitev, kaznovanje ter lustracijo »političnih« sodnikov.

Ravno »politično sodstvo«, o katerem je spregovoril in zaradi katerega je z ministrskega položaja odstopil Aleš Hojs, se ne bi smelo dogajati. Politika ne bi smela vplivati na sodstvo, moški in ženske v togah ne bi smeli biti pristranski in se v določenih primerih bati, da bo njihova pravična razsodba o dejanjih pomembnih državnih funkcionarjev vplivala na politično dogajanje v državi, v drugih primerih pa neskrupulozno zlorabljati svojo moč v korist svoje politične opredelitve.

S sprenevedanjem ne bo nič šlo na bolje

Od izvoljenih poslancev in drugih odgovornih v družbi zato pričakujem in zahtevam, da se v Sloveniji vzpostavi vladavina prava. Ne vem, katera so najprimernejša orodja za dosego tega cilja: sprememba sodne zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezen nadzor nad odgovornostjo institucij in v njih zaposlenih posameznikov, preiskovalne komisije … Gotovo pa tega ne bomo dosegli s sprenevedanjem, z govoričenjem o neodvisnosti institucij in preusmerjanjem pozornosti.

Vsaj tako hitro, kot se je izvedla preiskava proti ministru Zdravku Počivalšku, je treba začeti ustrezne postopke (pridržanja …) glede pranja iranskega denarja …

Če do tega ne pride, pomeni, da nismo niti svobodna niti resna država. V tem primeru predlagam, da »neumno ljudstvo« naredi še eno neumnost: da gremo še enkrat na plebiscit za svobodno Slovenijo. In to čim prej, dokler je še čas. Kajti živimo v času, ko se svet vrti zelo hitro. Če tega ne naredimo, pa se pripravimo na življenje v suženjstvu. Od »svobode« nam bodo ostali le še obvezni protesti proti rasizmu, fašizmu in janšizmu.