Slovenska politika se je spridila, ko so se z njo nehali ukvarjati resni ljudje

Slovenska politika se je spridila takrat, ko so se z njo nehali ukvarjati resni ljudje. »Cel kup ljudi je danes, ki rečejo: ‘Ne gre mi tako slabo, da bi se ukvarjal s politiko, kar naj se z njo ukvarjajo drugi.’

Pritegnil nas je članek iz majske številke časopisa Krščanski demokrat, v katerem je glavna oseba Andrej Šter. Danes je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve. V času koronakrize je bil eden najbolj izpostavljenih in tudi zelo obremenjenih slovenskih uradnikov. S skupino sodelavcev je vodil reševanje Slovencev, ki so se v času epidemije znašli na različnih koncih sveta in so se želeli vrniti domov.

Aleš Trtnik in Tomaž Kavčič, ki sta se z njim pogovarjala, sta zapisala, da Andrej Šter navdušuje »svojo neposrednostjo, saj stvari pove tako, kot jih vidi, kar je za diplomata neobičajno. Humor pa pri svojem delu doživlja kot blažilec napetosti«.

Mlajši gotovo ne veste, da se je Andrej Šter v času slovenske pomladi znašel prav v središču dogajanj, ki so prinesla samostojno državo. V prvi Drnovškovi vladi pa je kot član Slovenskih krščanskih demokratov prevzel vodenje notranjega ministrstva.

Andrej Šter, nekdanji politik, danes diplomat in malteški vitez

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Andrej Šter je tudi malteški vitez. Med pogovorom je posebej izpostavil obdobje begunske krize v letu 2015: »Z malteškimi vitezi smo odšli na mejo in tam pomagali beguncem. To med ljudmi ni naletelo ravno na podporo, saj je prevladovala miselnost, naj raje poskrbimo za svoje ljudi, šele potem pa za tujce. Vsakega kritika sem pozval, naj gre z nami, da bodo situacijo na Obrežju videl na svoje oči. Če si namreč pridobimo zavest, da je dobro delati dobro, potem bomo znali delati dobro vsem. Ko začnemo tu delati razlike, se bodo vedno našli ljudje, ki ne bodo dovolj dobri za našo pomoč. Logika bi morala biti ravno obratna. Nihče ne bi smel biti nevreden naše pomoči.«

Kot vemo, so krščanski demokrati predčasno zaključili sodelovanje v Drnovškovi vladi, s tem pa je bilo konec takrat obetavne Šterove politične kariere. Z zaposlitvijo na zunanjem ministrstvu je stopil v diplomatske vode. Zanimivo se nam zdi, kako je Andrej Šter predstavil povezavo med tistimi časi in današnjimi.

V devetdesetih letih je bilo neznansko veliko idealizma

»Z današnjimi očmi bi rekli, da je bil ta pogled, da je mogoče s poštenim in dobrim delom vse stvari narediti, naiven. Spomnim se svoje matere, ki je sedaj že dolgo pokojna, kako je pri svojih šestdesetih letih za prve demokratične volitve ponoči z navdušenjem lepila plakate. Danes ljudje niso več pripravljeni lepiti plakatov, treba je najeti ljudi, da to počnejo za denar.«

Andrej Šter meni, da je bilo takrat drugače tudi v parlamentu:

»Imeli smo različna mnenja in smo se zelo razlikovali, a nismo se toliko kregali, da bi se med seboj sovražili. Ostali smo dobri znanci. Mislim, da politiki premalokrat poslušajo drug drugega, sploh pa premalokrat poskušajo iz različnih mnenj potegniti kakšno skupno modrost. Tega pa ne pogrešam samo v političnem, ampak tudi v družbenem življenju. Zaprli smo se vsak v svoj stolp in vse tisto, kar nas ne ogroža, mirno dopuščamo. Tudi če je slabo.«

Slovenska politika se je spridila takrat, ko so se z njo nehali ukvarjati resni ljudje. »Cel kup ljudi je danes, ki rečejo: ‘Ne gre mi tako slabo, da bi se ukvarjal s politiko, kar naj se z njo ukvarjajo drugi.’ Ob takem razmišljanju nimamo pravice jamrati in nas te stvari sploh ne smejo skrbeti. Ko pa državljane neha zanimati in skrbeti, je država blizu svojemu propadu. Aktiven državljan ni koristen samo sebi, ampak vzdržuje državo. Mislim, da smo v Sloveniji šele na začetku razumevanja demokracije.«

Prišli smo do možnosti, da smo svobodna država, a naučili se v teh letih nismo prav veliko, je povedal Andrej Šter, ki je prepričan, da je bil »blagoslov, ki se je nam zgodil v začetku devetdesetih, izmoljen«. »Drugače ne morem razložiti, kako nam je uspelo smukniti skozi to okno priložnosti. Mnogim narodom to še vedno ni uspelo.«