Slomedia: Avstrijska državna pogodba je še vedno aktualna in pomembna

0

Pretekli četrtek se je v Tinjah odvijal zelo zanimiv dogodek z naslovom Avstrijska državna pogodba – ne več, ali vedno bolj aktualna? Organizatorja, Dom Sodalitas in Društvo koroških slovenskih pravnikov sta pod organizacijskim vodstvom Martina Pandla in Dejana Valentinčiča povabila pestro zasedbo gostov, v prvi so sodelovali pravni strokovnjaki, v drugi pa politični in manjšinski predstavniki, ki so razmišljali o ADP in manjšinskih pravicah danes. Vsi so se strinjali, da je 7. člen ADP danes še vedno aktualen, razlikovala pa so se stališča, kako doseči čim boljši položaj slovenske narodne skupnosti.

Povezovalec obeh okroglih miz pravnik Dejan Valentinčič se je na začetku vprašal koliko so pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov dejansko izpolnjene ter ali je ADP še vedno edini temelj manjšinske zaščite, ali je treba razmišljati širše? Rudi Vouk je zelo natančno analiziral 7. člen in ugotavljal, da še nobena točka ni v celoti izpolnjena. Pri pravici do organiziranja tako nikakor ni bilo mišljeno le da organizacije niso prepovedane, ampak bi morale uživati tudi posebno podporo ter manjšina imeti javno-pravno zastopstvo. Določbe glede šole bi se danes, ko niso več obvezne le ljudske šole morale razširiti tudi na vrtce in glavne šole ter gimnazije. Kot tisk danes nikakor ne moremo razumeti več le časopisov, ampak tudi radio, televizijo in internet. Zavzel se je za ostrejše diplomatske note Slovenije, naj Avstrija prevzame financiranje tega. Nenazadnje tudi zadnjo točko, prepoved neonacističnih organizacij, težko razumemo kot se jo danes izvaja – da te organizacije sedijo v Forumu za dialog in konsenzni skupini. Rudi Vouk je še posebej poudaril, da ker je bil manjšinski zakon iz leta 2011 sprejet kot ustavni predpis so narodni skupnosti danes vrata do ustavnega sodišča zaprta. ADP pa je še vedno veljavna mednarodna pogodba, ki Avstrijo obvezuje, zato se je zavzel za jasno stališče Slovenije, da prijavi svoje nasledstvo k pogodbi. Molk bi namreč pomenil, da soglaša z avstrijskim stališčem, da je 7. člen izpolnjen.

Z nasledstvom Slovenije se je strinjala tudi prof. dr. Mirjam Škrk iz Ljubljane, drugačno pa je bilo stališče dr. Teodora Domeja, ki je dejal, da bi to bilo draženje soseda. Položaj narodne skupnosti po njegovem mnenju ni odvisen od akcij Slovenije, ampak vzdušja v deželi. Pravnik dr. Jernej Letnar Černič, sicer tudi predsednik komisije za zamejske vsebine pri slovenski državni radio-televiziji, je dejal, da skrb za slovensko in hrvaško narodno skupnost ni le pravna, ampak tudi moralna dolžnost Avstrije. Glede na zgodovinski dolg bi Avstrija po njegovem morala poskrbeti, da bi obe skupnosti cveteli. Kot nesprejemljivo je navedel dejstvo, da večino sredstev za manjšinske dejavnosti nameni Slovenija, namesto Koroške in Avstrije. Kot razpravljalka je bila napovedana tudi evropska poslanka dr. Angelika Mlinar, a ker se ji je zavleklo poročanje na odboru v Bruslju se je lahko oglasila le preko video posnetka. Zavzela se je za to, da tako Slovenija kot Hrvaška prijavita nasledstvo k ADP, saj je to po njenem obojestranski interes, tako Slovenije in Hrvaške, kot Avstrije. Ozrla se je na Južno Koroško, kjer Avstrija zavzema zelo drugačna stališča, kot jih glede koroških Slovencev.

Zapisala: Špela Gomboc.

Več lahko preberete na Slomedia.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.