Sedanja SLS je naslednica SKD in zgodovinske SLS!

17
1328

Takoj po izvolitvi Marjana Podobnika na čelo SLS, je stranko in novega predsednika v Časniku 25. 11. 2018 nič kaj prijazno nagovoril spoštovani gospod Jože Strgar s prispevkom »Podobnikova SLS povzročila usodno razdeljenost avtentične krščanske slovenske naravnanosti«. Dne 18. januarja 2019 pa je napisal:

»Slovenska ljudska stranka (zgodovinska, op. D.Č.) se je v novi državi preimenovala v Krščansko demokracijo in pozneje v Novo Slovenijo – krščanski demokrati. Danes je edina, ki je ostala in ves čas delovala ter ohranila izhodiščna krščanska izročila, kakor jih je zakoličil ustanovitelj J.E. Krek…. Vse druge stranke so nove, brez korenin v narodni zavesti.«

Iz naslova lanskega prispevka cenjenega avtorja, bi lahko kdo sklepal, da SKD in SLS v devetdesetih letih nista bili zvesti zaveznici pri zastopanju pomladne krščansko demokratsko ljudske usmeritve, iz letošnjega prispevka pa, da zgoraj navedene avtorjeve trditve držijo. Da bi bili spoštovani bralci Časnika pravilno obveščeni, in da ne bi obveljal način politične tekme, ki ga kristjani radi očitamo »onim«, je treba zapisati naslednje.

SKD in SLS sta bili soustanoviteljici Demosa, obe sta v njem skupaj z Grosovimi liberalci vztrajali do konca in ga skušali rešiti, in obe sta leta 1992 pri vseh treh poskusih rušenja Peterletove vlade glasovali v podporo Peterletu. Prav zaradi dobrih odnosov med strankama in skoraj enakega programa sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle z dolgoročnim pogledom presegla sicer naravno strankarsko tekmovalnost, popolnoma uskladila programa obeh strank in ju leta 2000 uspešno pripeljala do združitve v stranko, ki je tedaj predstavljala 29 odstotkov volivcev. Tako močna krščanska stranka marsikomu ni bila všeč. Čez nekaj mesecev je bila ustanovljena nova stranka NSi. Nameni večine ustanoviteljev so bili iskreni in dobri – pridobiti nove desnosredinske volilce. Rezultati so bili žal drugačni. Jeseni 2000 se je za združeno stranko SLS + SKD in za NSi odločilo skupaj 18 %, leta 2004 16%, leta 2008  9%, 2011  12%, 2014  9,5% in leta 2018 10%.  Zaupanje volivcev  je bilo zapravljeno in namesto relativne večine že 18 let gledamo usihanje vpliva krščansko demokratske ljudske opcije.

Marjan Podobnik je združeval, ne razdeljeval. V srcu nosi slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Leta 1996 je na volitvah njegova stranka dosegla skoraj 20% – več kot katerakoli druga krščansko demokratska stranka v RS kadarkoli. Tako kot vsak kristjan, ki je v politiki kaj več obetal, je bil že deležen dovolj javnih diskvalifikacij. Sedaj, ko  namerava SLS spet pripeljati  v parlament in s tem okrepiti krščansko demokratsko politiko ter ustvariti možnost desnosredinske koalicije, bi pričakovali dobrodošlico ali vsaj nevtralnost dobro mislečih.

Naslednica zgodovinske SLS je bila SKD (Slovenski krščanski demokrati) in ne Krščanska demokracija, kot trdi Strgar. In SKD se nikoli ni preimenovala v NSi. SKD se je  leta 2000 združila z  SLS v stranko SLS + SKD, ki je s tem postala naslednica obeh neposrednih predhodnic in  zgodovinske SLS. Zdaj se imenuje SLS.  Vsega tega se starejši spominjamo, je pa dokazljivo tudi z dokumenti. Zame je najbolj nesporen dokaz, katera stranka je naslednica SKD, naslednje. SKD je bila in ostaja moja prva in edina politična ljubezen;  prej nisem bil v nobeni stranki, včlanil sem se takoj po ustanovitvi, nikoli nisem izstopil in zdaj sem v SLS.  Gospod Strgar je leta 2000 zapustil združeno stranko SLS + SKD in se pridružil novi NSi.

Razveseljivo je, da NSi v javnem življenju in v parlamentu zastopa držo narodne zavesti. Vendar je trditev, da leta 2000 ustanovljena stranka predstavlja zvezno povezavo  s stoletnimi narodnostnimi in krščanskim prizadevanji, ter da so vse druge stranke » nove, brez korenin v narodni zavesti«, je malo prehuda. V združeni stranki, ki sedaj nosi ime SLS, me posebej razveseli, ko na začetku prireditev zaslišim himno sedanje in zgodovinske SLS Slovenec sem.

Volilci sporočajo, da krščansko ljudska politika v tem trenutku in tem volilnem sistemu potrebuje obe stranki. Ko je enkrat NSi, dvakrat pa SLS, izpadla iz parlamenta,  ni bilo mogoče sestaviti desnosredinske vlade; v preteklem mandatu je zaradi izpada SLS levica imela celó možnost pisati ustavo.   NSi je ustanovila inštitut J.E. Kreka, SLS pa inštitut dr. A. Korošca. Vsi spoštujemo oba. NSi je dala iniciativo Prebudimo Slovenijo, SLS pa Povežimo Slovenijo. Obe želita nadaljevati tradicijo zgodovinske SLS in dajeta sodobne času primerne pobude. Pri tem se morata podpirati. Z dobrim delom,  tvornim sodelovanjem in nenapadanjem – kar je, hvala Bogu, politika vodstev obeh strank – je treba okrepiti obe stranki in medsebojno zaupanje ter si tako spet pridobiti naklonjenost volivcev, ki si želijo dokazov, da nismo »kraljestvo samo proti sebi razdeljeno«(Mr 3, 24). Pustimo stare zamere in obrodimo dober sad!

V tem zapisu kritiziram samo tiste Strgarjeve misli, ki sem jih navedel na začetku. Njegove zasluge v slovenski politiki so znane. Tudi v obeh omenjenih zapisih mi je marsikaj všeč, posebej naslednje njegove misli iz prispevka z dne 25.11.: »Predvsem nas kaj radi naravnavajo na medsebojne delitve in medsebojne spore. To je star in preizkušen način, ki mu naivni pogosto še kar naprej nasedajo.«

17 KOMENTARJI

  1. Lahko se imajo za to. Ampak zgodovinske kontinuitete med vSLS in SLS ni. Skd so razpustili. Cez 10 let bo Kangler razlagal, kako je on naslednik SLS

  2. Spoštovani g. Čepar, popolnoma razumem, da je potrebno napisati kaj dobrega. Dejstva pa so drugačna. Rivalstvo med SLS in SKD je bili ustvarjeno na stari kmečki miselnosti lastnika grunta (SLS) in otrocih ko so šli po svetu s trebuhom za kruhom (SKD). Po združitvi je bila akcija tajništva (ga. Jagodic in ekstremisti) sistematično čiščenje iz vodstvenih organov po lokalnih delih vseh SKD oseb ki so bile pokončne. Primerov je dovolj in g. Čepar bo moral priznati že končno resnico.
    Tudi druge aktivnosti so bila napeljane “sovražno”. Tako je Slovenec MORAL pasti, Brazde in Demokracija pa je ostala. Agresivnost proti neodločnosti Peterleta je pač zmagala. Poeti v SKD pa so se utopili na skupnih srečanjih.
    Zakaj je bila ustanovljena NSI vedo akterji. Povprašajte jih pa Vam bodo povedali problem velika maga iz Savinske doline.
    Torej iskanje poti za združevanja zaradi prevlade akterjev (SLS) ob vseh takole napisanih slavospevih ne bo šlo, če bo občutiti prevračanje besed in obljub.

  3. Dober članek kot odgovor na neutemeljene očitke NSi stranki SLS, da naj bi bila zgolj in edino NSi pravna naslednica stare SLS.

    Dobro članka je tudi, saj članek omogoča upanje, da so se funkcionarji SLS morda odločili soočati s svojim (in od drugih) hudim problemom razkola med pripadniki SLS in NSi. Problem razkola enih in drugih je v jedru naslednji:

    A.
    NSi: Jedro problema stranke NSi je v globoki prizadetosti zaradi hudih dejanj preteklega režima zoper njihove (in zoper druge) volilne varovance. Pretežni del javno razpravljajočih politikov stranke NSi je nesposoben soočati se s tem temeljnim problemom svojega lastnega volilnega telesa.

    Slednje, torej nesposobnost funkcionarjev stranke NSi za soočenje s hudo poškodovanostjo svojih volilnih varovancev zaradi dejanj preteklega režima, je razlog, da so program te stranke in početje njihovih pooblaščencev popolnoma nerazumljivi njihovim (in vsem drugim) volilnim varovancem.

    Program NSi ne nagovarja poškodovanega volilnega telesa svojih varovancev, temveč se tem hudim poškodbam izogiba. Izogibanje akutnemu problemu je povzročitelj nevroze okoli te stranke. Program in dejanja NSi so zato v samem nukleusu navedenega temeljnega problema votli, te votlosti pa v dolgih letih ni moglo napolniti niti njihovo programsko vtipkavanje nekih »liberalno« ekonomskih gospodarskih enačb, s čimer se poizkušajo funkcionarji NSi v svoji nevrozi konfuzno promovirati zadnja leta, niti potuhnjeno napadanje zoper edino pristno opozicijsko stranko SDS med poizkusi slednjih upiranja slovenskemu prokomunizmu.

    B.
    SLS: Kot že ob času povedano, gre stranki SLS čestitka za uspeh ob zadnjih lokalnih volitvah. Čestitka ni vezana na izid volitev, vezana je na dosego poenotenja v sicer že dolga leta razklani, razpadajoči stranki.

    Navkljub poenotenju pa ima stranka v samem nukleusu podoben problem tistemu glede NSi. Jedro problema stranke SLS je v globokem samo-zanikanju zavržne odgovornosti Krščanskih socialistov za huda dejanja preteklega režima zoper ta narod.

    Zaradi globokega samozanikanja te zavržne odgovornosti okoli Krščanskih socialistov, so tudi program in dejanja SLS za soočenje s tem temeljnim problemom samo-zanikanja krivde, odgovornosti lastnega volilnega telesa votli.

    Te votlosti SLS nikakor ne bo napolnila popolnoma neodgovorna ustanovitev kluba Krščanskih socialistov pri SLS na lanskem velikem kongresu stranke SLS.

  4. Glavna težava desnih strank je nezrelost njihovih vodstev. Zlasti teh manjših. Samo upamo lahko, da so se iz preteklosti kaj naučili. Upam tudi, da bo Podobnik prinesel nov veter v ta zatohli prostor in da se bo obnašal državniško. Da mu bo mar za državo in državljane in ne za drobne osebne ugodnosti. Da bo dobronamerno sodeloval s sorodnimi strankami in ne skrbel za njihove razkole. Potem bo morda tudi v NSi-ju prevladala pamet.

  5. Glavna težava desnih strank je neinformiranost volivcev, vodstva teh strank do volivcev ne sežejo. Zato morajo iskati boljše oblike sporočanja, da bi volivci dojeli njihove cilje, uspehe in tudi vzroke neuspehov.
    Na kratko: Da bodo desne stranke postale “njihove”. Saj predlagajo bolj uspešne rešitve, kot so (povsod po svetu dokazano neuspešni) rezultati “levice”.

    • Mediji, mediji in še enkrat mediji. Brez medijev dobiti volitve, zmore samo sloviti JJ. On je zmagovalec, četudi ne sestavi vlade! Zato tudi ni privatiziral RTV, Delo in podobno, ko je bil na oblasti. Njemu to ni potrebno.

      • “Zato tudi ni privatiziral RTV, Delo in podobno, ko je bil na oblasti.”
        Ko prideš na oblast, samo tleskniš s prsti, pa so vsi mediji privatni oziroma “naši”. Malo več resnosti v razmišljanju, prosim.

          • Tokrat nimate prav, AlFe. Mislim, da skoraj ni ljudi, pripravljenih za konkretno delovanje, zato tudi dobro nastavljen sistem ne bi deloval. Po naravi smo vsi raje na slabšem, kot pa bi se aktivirali. Nismo se vzgojili za kri, garanje, solze….

  6. Besede dr. Draga Ceparja pravnoformalno nedvomno drzijo, vsebinska presoja pa je delno prostor subjektivnega videnja. Z nekaj mnenjske sirine bi se z njimi lahko strinjal.

    Ze povsem pragmaticen razmislek pove, da je najvec moznosti, da se v Sloveniji desna sredina prebije iz bolece, dolgotrajne opozicijske odrinjenosti v tem, da gre vsem trem njenim bistvenim clenom, torej SDS, NSi in SLS, cimbolje.

    Iskreno zelim SLS, da se prebije nazaj v parlament. Je lahko tudi posebej koristno za prihodnost podezelja, obdelanost slovenske grude, prehransko varnost. Za bolj prodruzinsko in pronatalitetno vodenje Slovenije. Marjan Podobnik ima, ce bo volja in pomoc, dovolj voditeljske karizme, da bi povratek SLSu lahko uspel.

    • Človek, ki je skupaj z bratom uničil to stranko, naj bi bil zdaj material za dobrega voditelja te iste stranke?

      • Tudi jaz sem nekoliko skeptična glede tega – no pa pustimo času čas – mogoče pa so se, kaj dobrega naučili iz tega.
        SLS se je v tistih časih, za “drobiž zlizala z levim krilom” , česar Bajukova NSi ni nikoli storila, čeprav so jih do njegove prerane smrti (skoraj vsi) nazivali z domobranci in dr. Bajuka domobranec, čeprav je odšel, kot dojenček s starši v neznano – v tujino.
        SLS je ob združitvi od SKD-ja zahtevala sezname članov in finančna sredstva, kar po razpadu (SLS + SKD) ni nikomur vrnila.
        NSi je začela popolnoma na novo in mnogi člani (bivšega) SKD, so se takoj pridružili
        Novi Sloveniji – krščanski ljudski stranki.

  7. Podčrtal bi rad nasalednje Čeparjeve stavke o SLS in NSi:

    “Obe želita nadaljevati tradicijo zgodovinske SLS in dajeta sodobne času primerne pobude. Pri tem se morata podpirati. Z dobrim delom, tvornim sodelovanjem in nenapadanjem – kar je, hvala Bogu, politika vodstev obeh strank – je treba okrepiti obe stranki in medsebojno zaupanje ter si tako spet pridobiti naklonjenost volivcev, ki si želijo dokazov, da nismo »kraljestvo samo proti sebi razdeljeno«(Mr 3, 24). Pustimo stare zamere in obrodimo dober sad!”

    Ko bo tako, bo potrebno poiskati in ustvariti samo še načine partnerskega sodelovanja z SDS. V tem primeru lahko upamo v boljši slovenski danes in jutri. Brez takih korakov ne vidim pravih realnih možnosti za spremembe.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite